Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (35.101-35.200)

  1. lišájiti se, -ȃjim se, vb. impf. Flechten bekommen, Mur., Cig.
  2. lišȃjnat, adj. mit Flechten behaftet, Mur.
  3. lišȃjnik, m. die Flechte (Pflanze), Jan., Šol.
  4. lišák, m. die Fraisen: l. me tere, Fr.- C.
  5. líšast, adj. = lisast, Mur., Cig., C., vzhŠt.; — l. vol, SlGor.; — glatzköpfig, vzhŠt.
  6. lı̑šč, m. 1) der Glanz, der Schein, ogr.- C., Valj. (Rad); — 2) železni l., der Eisenglimmer, Cig.
  7. líšiti, -im, vb. pf. l. koga česa, jemanden um etwas bringen, C.; l. se česa, sich einer Sache entäußern, Zora; — hs.
  8. líšiti se, -im se, vb. impf. Flecke bekommen, C.
  9. lı̑šje, n. coll. Flechten, Z.; planjave poraščene z lišjem in mahovjem, Bes.
  10. lı̑ško, -a, m. ein Pferd mit einer Stirnblässe, Mur.; — (šaljivo) der Kahlkopf, Mur.
  11. lı̑šp, m. der Putz, der Schmuck, Mur., Cig., Jan., Št.; (lišəp, Mur., Mik.; — nam. lepš-, iz: lepšati, Mik. (V. Gr. II. 42.)).
  12. lišpáłən, -łna, adj. zum Putz gehörig: lišpȃłno blago, Putzware, nk.
  13. lišpȃłnica, f. das Putzgemach, Cig.
  14. lı̑špałnik, m. orodje, s katerim se protje snaži (lišpa), Gor.
  15. lı̑španje, n. das Putzen, das Schmücken.
  16. lı̑špati, -am, vb. impf. 1) aufputzen, schmücken; sebe in hišo l., Ravn.; — l. se, sich putzen, sich schmücken, Cig.; — 2) l. se, sich zieren, spröde thun, Zora; — 3) = abrinden: protje l. = protje majiti, Gor.; — koža se lišpa = se cepi za nohtom, Dol.
  17. líšpav, adj. 1) putzsüchtig, Dol., Št.; — 2) wählerisch, heikelig, Cig.; lišpavo grlo, leckerer Gaumen, LjZv.; beim Fressen wählerisch; lišpava živina, Cig., Dol., Št.; lišpava svinja ni zdrava, C.
  18. lı̑špavəc, -vca, m. 1) der Putzer, Cig.; — 2) der Stutzer, Cig.; der Kleidernarr, Jan.; — 3) der Erdbeerenspinat (blitum), Medv. (Rok.).
  19. lı̑špnica, f. der Schmuckkasten, Cig.
  20. lišpovína, f. die Putzware, der Schmuckgegenstand, DZ.; der Luxusartikel, C.; (tudi coll.).
  21. lı̑t, -ı̑, f. der Saft vom Obst, der Most, kajk.- Valj. (Rad).
  22. litanı̑je, f. pl. die Litanei; l. moliti; k litanijam iti.
  23. 1. lı̑tək, -tka, m. = litka, C., Trst. (Let.).
  24. 2. litək, -tka, m., litki, kernlose, mehllose Fruchthülsen, Z.
  25. lītər, -tra, m. das Liter.
  26. literāt, m. slovstvenik, der Literat.
  27. líti, líjem, vb. impf. 1) gießen; zvonove, sveče l.; lito železo, Gusseisen; lito jeklo, Gussstahl, Cig. (T.); solze liti, Thränen vergießen, Cig.; — to sta jo lila! die zwei sind gelaufen! UčT.; — lije, dež lije, es gießt, es regnet stark; solze lijo iz očij, Thränen entströmen den Augen; Na grob lijo grenke solze, Greg.; — 2) das Abweichen haben, laxieren, Cig.; kadar goveja živina preveč lije, dajaj ji starega, tečnega sena, Vrtov. (Km. k.); bčele lijo (po smrečjem medu), Levst. (Beč.); — lije skozi koga, Jan. (H.).
  28. lītij, m. neka kovina, das Lithium, Cig. (T.).
  29. lı̑tka, f. die Wade, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — prim. češ. lytka, polj. łytka.
  30. lı̑tkast, adj. kernlos: litkasta rž, Z.; — prim. 2. litek.
  31. litkeb, m. = likeb, Kor.- C.
  32. lı̑tnica, f. koš ali rešeto, skozi katero se mošt preceja, kajk.- Valj. (Rad).
  33. litogrāf, m. kamenopisec, der Lithograph.
  34. litografı̑ja, f. kamenopisje, die Lithographie.
  35. litovž, m. das Wirtshaus, Cig.; — prim. bav. leithaus, Schenke, Levst. ( Nov.).
  36. lituš, m. = litovž, Kor.- Levst. (Rok.).
  37. lituž, m. = litovž, C.
  38. lı̑v, m. 1) der Guss, Jan.; — 2) das Fließen, der Fluss, C.; — 3) = lij, das Gießschaff, Cig., C., Met., Mik.; — der Trichter, Jarn.
  39. liváč, m. = livec, der Gießer, Jan. (H.).
  40. livȃda, f. die Flur, die Wiese, Jan., C., nk.; — prim. hs. livada, iz gr. λιβάδιον, Mik. (Et.).
  41. livák, m. der Trichter, C.
  42. lívanəc, -nca, m. nav. pl. livanci, neka jed, Bes.; nezgoščeno testo v pekev izlito, Trst. (Let.); — prim. levanci.
  43. lı̑včək, -čka, m. dem. livek; der Trichter, Mur., V.-Cig.
  44. lívəc, -vca, m. 1) der Gießer, Jan., nk.; — 2) = livček, V.-Cig.; — 3) = lijak 2), Notr.
  45. lı̑vək, -vka, m. 1) der Trichter, Cig., Jan.; — 2) prav male ponikve se zovejo livki, Jes.
  46. lı̑vkast, adj. trichterförmig, Cig., Jan., C., Zora.
  47. lı̑vnik, m. 1) der Trichter, Gor.- Cig., SlGosp.- C.; čarodelni l., der Zaubertrichter, Cig.; — 2) das blecherne Gussmodell für Kerzen, BlKr.; — 3) skozi livnik leti v mlinu moka izpod kamena, Gor.
  48. lı̑vnjak, m. der Trichter, Jarn., C.
  49. lı̑z, m. die Lecke, Cig.; (liz, f., Jan.).
  50. líza, f. kdor rad liže, der Lecker, Valj. (Rad); — der Schmeichler: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, UčT.
  51. lizáč, m. der Lecker, Cig.; der Schmarotzer, Z.
  52. lízanje, n. 1) das Lecken; — der Schleck, die Leckerei, Cig.; — 2) die Lecke, Cig.; — 3) das aus besonderen Kräutergattungen bestehende Futter für Kühe, das man eigens sammelt, damit sie mehr Milch geben, Mur.
  53. lízati, -žem, vb. impf. lecken; žabe ga ližejo, er ist muthwillig, Cig.; — schlecken, naschen, Cig., Jan.; rad cuker liže, Cig. (T.); — dati otroku lizati, das Kind die Ruthe kosten lassen, Cig.; — l. koga, jemanden verzärteln, C.; l. se okoli koga, bei jemandem sich einzuschmeicheln suchen; l. se komu, Jan., Levst. (Rok.); — sukno se liže, das Tuch wetzt sich ab, schleißt, Jan., C.
  54. lízav, adj. 1) leckerhaft, Z.; — 2) schmeichlerisch, Jan. (H.).
  55. lízavəc, -vca, m. der Lecker, der Schmarotzer, Mur., Cig., Jan.
  56. lízavka, f. die Leckerin, die Schmarotzerin, Mur., Cig.
  57. lı̑zavt, m. = der Schmarotzer, M.
  58. lízdav, adj. = hinavski, (= z vsemi na oko dober), Fr.- C.; — nam. lizav?
  59. lizę́čən, -čna, adj., Mur., pogl. lizav 1).
  60. lízgati se, -am se, vb. impf. sich schminken, Rez.- C.; — prim. liskati se.
  61. lizkáriti, -ȃrim, vb. impf. naschen, Cig., C.
  62. lízniti, lı̑znem, vb. pf. einmal lecken, C., M., Z.
  63. lizȗn, m. 1) der Lecker, Cig.; — der Schmarotzer, Mur., Cig.; — 2) niedriger Schmeichler, Cig., Jan.
  64. lizȗnski, adj. schmeichlerisch, Cig.
  65. ljȗb, ljúba, adj. lieb, wert, theuer; ljubi moji otroci! — ni mi ljubo, es ist mir nicht lieb; kakor ti je ljubo, wie du willst; za ljubo imeti (vzeti) kaj, sich mit etwas zufrieden geben, Cig., Jan., C., Met.; ( prim. nem. "vorlieb" nehmen) za ljubo imeti koga, kaj, lieb haben, Dict., Trub., Kast.; Bog imej nas za ljubo! Trub.; komu na ljubo, jemandem zu Gefallen ("zulieb"); vso ljubo noč prebedeti, die ganze liebe Nacht durchwachen; ljubi kruhek, das liebe Brot; — ljubi, der Geliebte.
  66. ljȗba, f. die Geliebte, das Liebchen, Cig., Jan., Dalm., nk.
  67. ljubȃv, f. die Liebe, Mur., V.-Cig., Jan., Kast., nk., Notr., Št.; — der Liebesdienst, die Gefälligkeit, Cig., Jan.; kako ljubav komu storiti, Cig., Dol.- Levst. (Rok.), Notr.; komu na ljubav, jemandem zulieb, C., Z., Dol.- Levst. (Rok.).
  68. ljubȃva, f. = ljubav, Dict., M., C.
  69. ljubȃvəc, -vca, m. = ljubec, ljubček, C.
  70. ljubȃvən, -vna, adj. Liebes-, Mur.; erotisch, Cig., Jan.; — liebevoll, Mur.
  71. ljȗbčək, * -čka, m. dem. ljubec; der Liebling, das Busenkind, der Schatz; der Liebste, der Geliebte.
  72. ljȗbčič, * m. = ljubček, C.
  73. ljȗbəc, * -bca, m. der Geliebte, der Verehrer, der Liebhaber, Mur., Cig., Jan., C., Danj. (Posv. p.), Let., Cv.
  74. ljȗbej, m. der Liebling, der Geliebte, Jan., C., Npes.- M., Mik., Slom.
  75. ljȗbək, * -bka, m. der Liebling, C.; božji ljubki, Ravn.
  76. ljubę̑zən, -zni, f. 1) die Liebe; ljubezen nima oči, die Liebe ist blind, Cig.; ljubezen je bolezen, Npreg.; lj. do koga ali česa, die Liebe zu jemandem oder zu etwas; lj. do Boga, do domovine; — 2) goreča lj., die Feuernelke ("brennende Liebe") (lychnis caledonica); tudi samo: ljubezen, ali: žgoča l., Fr.- C.
  77. ljúbəzən, -zna, adj. lieb, liebenswürdig, C., Zora; wohlwollend, C.; — prim. hs. ljubazan.
  78. ljubę̑znica, f. das Liebesmahl, V.-Cig.
  79. ljubezníčati, -am, vb. impf. liebeln, freundlich thun, SlN.
  80. ljubę̑znik, m. der Geliebte, Mur., C.
  81. ljubę́zniti se, -ę̑znim se, vb. impf. liebeln, ogr.- C.
  82. ljubeznı̑včək, -čka, m. dem. ljubeznivec; der Liebenswürdige, Mur.; der Liebling, V.-Cig.
  83. ljubeznı̑vəc, -vca, m. liebenswürdiger Mensch, Ravn.
  84. ljubı̑, adv. = ljubo: če vam je ljubi = če vam je prav, Mlinsko pri Koboridu ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  85. ljȗbica, f. 1) die Geliebte, das Liebchen; — 2) das wohlriechende Veilchen oder das Märzveilchen (viola odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — bčelna lj. = melisa, C.
  86. ljȗbič, m. der Buhle, C.
  87. ljubı̑telj, m. der Liebende, Met., kajk.- Valj. (Rad); — der Liebhaber, der Freund, der Verehrer, Mur., C.; l. znanosti, Zora; l. mira, kajk.- Valj. (Rad).
  88. ljúbiti, -im, vb. impf. 1) lieben; l. koga, l. resnico; ljubite se med seboj (sabo), liebet einander; — 2) liebkosen, herzen, Cig., Jan., Rez.- C.; (on je detetce) ljubil, objemal in kušal, Trub. (Post.); — küssen, Cig., Jan., Zora; ( hs.); — 3) Versprechungen machen: tako dolgo mi je ljubil, na zadnje mi vendar ni storil, Krn- Erj. (Torb.); — 4) ljubiti, behagen, wohl bekommen: vino mu ljubi, C.; zrak mu ljubi, Svet. (Rok.); izmed vsega sadnega drevja so mu hruške najbolj ljubile, LjZv.; gospodi ljubi veliko oko, LjZv.; ta jed mu ne ljubi, schmeckt ihm nicht, Levst. (Rok.); — lj. se, belieben, gefallen: ne ljubi se mi jesti; ljubi se mi spati; kakor se komu ljubi, wie es jedem beliebt; nič se mu več ne ljubi; gefallen, Jan., Cig. (T.); — prim. bav. es liebet, beliebet mir, Levst. (Rok.).
  89. ljȗbka, f. = ljubica, Jan., M.
  90. ljȗbkati, -am, vb. impf. l. koga, liebkosen, herzen, Cig.; l. se, kosen, nk., Dol.
  91. ljȗbkavəc, -vca, m. der Liebkoser, Cig.
  92. ljúbkost, f. die Lieblichkeit, die Anmuth, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. ljubek.
  93. ljubkováti, -ȗjem, vb. impf. liebkosen, C.; l. se, liebeln, Jan.
  94. ljubljánka, f. neka hruška, Ponikve na Goriškem- Erj. (Torb.).
  95. ljúbljenčək, -čka, m. dem. ljubljenec; der Liebling, das Schoßkind, Cig., Jan.
  96. ljúbljenčič, m. = ljubljenček, C.
  97. ljúbljenəc, -nca, m. der Liebling, der Favorit, Cig., Jan., nk.
  98. ljúbljenik, m. der Liebling, Cig., Mik.
  99. ljúbljenka, f. 1) die Liebste, der ( weibl.) Liebling, die Favoritin, Cig., Jan.; — 2) die Maßliebe (bellis perennis), C.; die große Maßliebe (chrysanthemum leucanthemum), Kres.
  100. ljubljìv, -íva, adj. = ljub, ljubezniv, Mur., Cig.

   34.601 34.701 34.801 34.901 35.001 35.101 35.201 35.301 35.401 35.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA