Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (3.501-3.600)

  1. 2. moljénje, n. das Hervorstrecken.
  2. móljev, adj. Motten-: moljeve izjedine, der Mottenfraß, Cig.
  3. moljìv, -íva, adj. = moljav, C., Z.
  4. mȏljnat, adj. voll Motten, Mur., C.
  5. mȏłk, m. das Schweigen, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad), nk.; v molk se spustiti, podati, anfangen zu schweigen, C.; pomišljalni m., die Zurückhaltung, die Reserve, Cig. (T.).
  6. mȏlkar, -rja, m. kdor molek nosi, der Rosenkränzler, Cig.
  7. mólkast, adj. rosenkranzförmig, Cig.
  8. mȏlkati, -am, vb. impf. dem. moliti; beten (v otročjem govoru), Cig.
  9. mółkəł, -kla, adj. dumpf, klanglos, hohl: m. glas, Cig., Jan., Cig. (T.); heiser, Jan.
  10. mołklína, f. die Heiserkeit, Valj. (Rad).
  11. mółklost, f. die Dumpfheit der Stimme, die Heiserkeit, Jan. (H.).
  12. mǫ̑lnica, f. = molilnica, Cig., Jan.
  13. mȏłnik, m. podvratnik pri živalih, nader, ( prim. kor.-nem. mulle f. mürrischer, hängender Mund, bav. molla, Schmerbauch), Štrek. (Let.).
  14. mołniti, -im, vb. impf. blitzen, schimmern, (muniti) Meg.- Mik.
  15. mółnja, f. puh od strele: m. ga je na tla pobila, t. je puh od strele ga je podrl, Erj. (Torb.); — prim. hs. munja, Blitz.
  16. mółnjav, adj. = prismojen, etwas dumm, Notr.- Levst. (Rok.); — prim. hs. munjav.
  17. mółnjen, adj. betäubt, dumm, Jan.; "jedel je gobe in je bil tako molnjen (munjen), da je kakor divji okolo divjal", Erj. (Torb.); "kdo bode tako molnjen (munjen), da bi to kupil?" Erj. (Torb.); molnjena (munjena) goba, der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Erj. (Torb.); — prim. molniti.
  18. mółnjenost, f. der Wahnwitz, (mun-) C.
  19. mółsti, mółzem, vb. impf. 1) melken; kravo m.; — m. koga, jemanden ausziehen, scheren ( fig.); — 2) Milch geben, milchen; krava molze kri, die Kuh gibt blutige Milch, Z.; krava pri gobcu molze = wie die Kuh gefüttert wird, so milcht sie.
  20. mółviti, -im, vb. impf. murren, brummen, Mur., Danj.- Mik.; (o golobih), ogr.- C.; nedostojno in nerazločno govoriti, vzhŠt.- Raič ( Nkol.); — dumpf tönen, Mur.; Bas mi molvi ("muvi") no mrmra, Danj. (Posv. p.); summen: bečele molvijo ("muvijo"), ogr.- Mik.
  21. mołvljȃnje, n. das Murren, ogr.- C.; (muv-), Mik.
  22. mołvljáti, -ȃm, vb. impf. murren, ogr.- C.
  23. mołvljìv, -íva, adj. mürrisch, ogr.- C.
  24. mołvljívost, f. der Murrsinn, ogr.- C.
  25. mółza, f. 1) = molža, das Melken, C.; 2) — die milchende Kuh: naša m., Levst. (Zb. sp.).
  26. mołzáča, f. die Melkgelte, Fr.- C.
  27. mołzarica, f. krava m. = molzna krava, die Melkkuh, Nov.
  28. mółzav, -ava, adj. = molzen, milchend: molzava krava, Jurč.
  29. mółzəc, -zca, m. der Melker, Jan.
  30. mółzən, -zna, adj. Melk-, melk, milchend; molzna krava.
  31. mółzenje, n. das Melken.
  32. mołzíca, f. die Melkerin, Jarn., Cig., Jan., Vrt.
  33. mołzìč, -íča, m. der Melker, Cig., Jan., Vrt.
  34. mołzílja, f. die Melkerin, Jarn., C.
  35. mołzír, -rja, m. der Weinheber, Valj. (Rad).
  36. mołzíšče, n. die Melkstätte, die Melkerei, Cig., C.
  37. mołzníca, f. 1) die Melkerin, (mȏłznica) Mur.; — 2) eine milchende Kuh, Z.; ein milchendes Schaf, (mȏłznica) Jan.; — 3) die Melkstätte, die Meierei, Jarn., Mur., Cig.; — 4) die Melkgelte, C.
  38. mołzník, m. 1) der Melker, (mȏłznik) Mur.; — 2) die Hürde, Cig., C.; — 3) die Melkgelte, C.
  39. molznják, m. die Melkgelte, Mur., Cig., Jan., Met.
  40. mółža, f. 1) das Melken; o molži, zur Melkzeit; veliko molže imeti, viel Milch bekommen, Gor.; — 2) eine Laube bei Alpenhütten als Melkstätte, C.; ozka ulica v planinskem stanu, kjer sede ovčarji (kozarji) in molzejo ovce (koze), Bolške planine- Erj. (Torb.).
  41. mȏłžnja, f. = molža, das Melken, Z.
  42. momēnt, m. trenutek, der Moment, važna stran, važnost, das Moment, Cig. (T.).
  43. momēntən, -tna, adj. Moment-, momentan, Cig. (T.).
  44. momljáč, m. der Brummer, der Brummbär, Jan. (H.).
  45. momljáti, -ȃm, vb. impf. 1) brummen, unverständlich reden, Cig., Jan., Št.; — 2) beschwerlich kauen (o starih, brezzobih ljudeh), C.; — prim. mumljati.
  46. momotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = mumotati, dumpf reden, C.
  47. momúriti, -ȗrim, vb. impf. halblaut reden, brummen, murren, SlN.- C.
  48. monāda, f. 1) das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 2) die Monade ( phil.), Cig. (T.).
  49. monārh, m. samovladar, der Monarch.
  50. monarhı̑ja, f. samovladarstvo, die Monarchie.
  51. monarhı̑jski, adj. samovladarski, monarchisch.
  52. mǫ́ndọ, n. = modo, vzhŠt.- C.
  53. mondūra, f. = montura, Cig., Jan.
  54. mọ̑nga, f. die Zeugrolle, die Mange, V.-Cig., Cig., Jan., Bes., DZ., Kr.; (monga, Gor., munga, Dol.); — prim. nem. Mange.
  55. mọ̑ngałnica, f. die Rollkammer, Jan.
  56. mọ̑ngati, -am, vb. impf. mangen, Cig., Jan., Gor.
  57. mọ̑ngavəc, -vca, m. der Manger, Cig., Jan.
  58. monogamı̑ja, f. enoženstvo, die Monogamie.
  59. monografīja, f. spis, ki razpravlja posamezen predmet kakega znanstva, die Monographie, Cig. (T.), nk.
  60. monogrām, m. začetne imenske črke, druga v drugo zapletene, das Monogramm, Cig. (T.).
  61. monohōrd, m. enostrunski aparat, Monochord ( phys.), Cig. (T.).
  62. monohromātski, adj. enobarven, monochromatisch ( phys.), Žnid.
  63. monolīt, m. iz enega kamena izsekan kip, der Monolith, Cig. (T.).
  64. monolōg, m. samogovor, der Monolog.
  65. monōm, m. enočlenec, das Monom, Cel. (Ar.).
  66. monōmetər, -tra, m. verz iz ene ali dveh stop, der Monometer, Cig. (T.).
  67. monopōl, m. samotrštvo, das Monopol.
  68. monoteīzəm, -zma, m. enoboštvo, der Monotheismus, Cig. (T.).
  69. monštrānca, f. die Monstranze.
  70. montanīstičən, -čna, adj. k montanistiki spadajoč, montanistisch, Jan.
  71. montanīstika, f. rudarstvo, die Montanistik, Jan.
  72. montelj, m. = muntel, vzhŠt., ogr.- C.
  73. montūra, f. vojaška oprava, die Montur.
  74. montūrən, -rna, adj. Montur-, Cig., Jan.
  75. monumentālən, -lna, adj. spomeniški, monumental, Cig. (T.); monumentalne stavbe, nk.
  76. mòr, mǫ́ra, m. das Sterben, die Pest, die Seuche, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; v mestu je grozen mor, Zilj.- Jarn. (Rok.); živinski m., V.-Cig.
  77. mor, adj. schwarz, C.; pogl. mur.
  78. móra, f. 1) der Alp; mora ga tlači, sesa; — potne kaplje mu stopijo na čelo, ko mu je mora takih misli legla na dušo, Jurč.; — mora sesa ("ziza") svinje, kadar jih tako napade pri jedi, da stoje z životom proti tlom upognjenim in so nekoliko časa mirne ter nekako stokajo, dokler jih ne mine, jvzhŠt.; — 2) = sovka (vešča), die Eule (noctua), Jan. (H.).
  79. moráč, m. veliki m., der Königskümmel, Cig.; — prim. komorač.
  80. morȃčnik, m. konopljiški m., der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Medv. (Rok.).
  81. 1. morák, m. = konjska kumara, der Wasserfenchel, der Pferdesame (oenanthe phellandrium), Cig.
  82. 2. morák, m. der Truthahn, Guts., Jarn., Mur.; (murak), Kor.- Vest.; — prim. slovaški: morak, Truthahn.
  83. morāla, f. nravoslovje, nravoslovni nauk, die Moral, nk.
  84. morālən, -lna, adj. nraven, moralisch, sittlich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  85. moralīst, m. nravoslovec, der Moralist, der Sittenprediger, Cig., nk.
  86. morālnost, f. nravnost, die Sittlichkeit, die Moralität, Cig. (T.), nk.
  87. mǫ̑ranje, n. 1) das Müssen, Cig.; — 2) das Müssigen, das Zwingen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  88. morast, adj. schwarz (von der Thierfarbe), C.; — prim. mor.
  89. mǫ̑rati, -am, vb. impf. 1) müssen, Mur., Trub., Dalm., Krelj, Očitna izp. ( Let. 1889, 157), Ben.- Kl., Junska dol. (Kor.)- Jan. (Slovn.), vzhŠt.- C.; moramo, kakor moremo, wir strecken uns nach der Decke, vzhŠt.- C.; ni, da bi moral, ich muss nicht, es ist kein Muss; — 2) müssigen, nöthigen, zwingen, Cig., Jan., Gor.; kdo me more morati? wer kann mich zwingen? Ljub.; morate me nositi rdečo vrv, Jurč.
  90. moratōrij, m. odlog, das Moratorium, Cig.
  91. mǫ̑ravəc, -vca, m. der Zwinger, der Nöthiger, Cig., Valj. (Rad).
  92. morȃvščica, f. die Schale, (-šica) Mur., V.-Cig.; torilo ali m., Ravn. (Abc.).
  93. mǫ̑rča, f. = morčevina, Vrtov. (Km. k.).
  94. morčevína, f. zadnja gosta mast, ki se dobiva, kadar se oljke maste, ( it. morcia, morchia, die Oelhefen), GBrda- Erj. (Torb.).
  95. morčína, f. = mrhovina, Dict.; — prim. mor, m.
  96. mordà, ** adv. vielleicht; tudi mǫ́rda; — iz: more (biti) da.
  97. morebítən, -tna, adj. allfällig, nk.; morebitna poznejša doplačila, DZkr.
  98. morebíti, adv. vielleicht; (= more biti).
  99. 1. mórəc, -rca, m. der Mörder, Ravn.- Valj. (Rad).
  100. 2. morəc, -rca, m. der Rappe, Blc.-C.; — schwarzer Bock, Rez.- C.; — pogl. murec.

   3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA