Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (34.848-34.947)

  1. levostrẹ̑łəc, -łca, m. der Löwenschütze, Cig.
  2. lę́vov, adj. des Löwen, Löwen-, Mur., Cig., Jan.
  3. lę́vovka, f. die Löwin, Mik.
  4. lę̑vski, adj. Löwen-, Mur., C.
  5. lę̑vstək, -stka, m. neka rastlina: das Liebstöckel (levisticum), Cv. VIII. 8.; — pogl. luštrk.
  6. lę̑vštək, -štka, m. stalo za leščerbo, Gor.; — iz nem. Lichtstock, Levst. (Rok.).
  7. lẹ́za, f. 1) das Klimmen, das Steigen: vaje v lezi, Telov.; — 2) gemeines Brennkraut (clematis vitalba), v Kotu (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
  8. lezȃnji, m. pl. die Fadennudeln, Valj. (Rad); — prim. it. lasagne.
  9. lẹ̑zavt, m. ein schleichender Mensch, Cig.
  10. lezdi, adv. hier: l. doli, Dalm.
  11. lẹ̑zəc, -zca, m. der Steiger, Jan.
  12. lezečina, f., Jan., M., pogl. lezavčina.
  13. lẹ́zibaba, f. ein altes langsam schleichendes Weib, Z., Levst. (Zb. sp.).
  14. lẹzljáti, -ȃm, vb. impf. schleichen, C.
  15. lẹ̑znica, f. die Treppe, M., C.
  16. lẹzúta, f. die Schlampe, C.
  17. lẹzútati, -am, vb. impf. 1) herumschleichen, schlampen, C.; — 2) Nachlese halten, C.
  18. 1. lę́ža, f. 1) das Liegen, Jan., Valj. (Rad); z ležo še ni nikoli nihče obogatel, Kr.; das Abliegen: jabolka v ležo dejati, Mik., C.; — 2) die Lage, Mur., Cig. (T.); — 3) das Lager (der Thiere), Jan.
  19. ležȃj, m. die Lage, Mur.- Cig., C.
  20. ležák, m. 1) ein träger Mensch, der Faulenzer, Dict., Cig., Krelj; — 2) die Drohne, Mur.; — 3) liegender Bienenstock, C.; — 4) das Lagerbier, Cig., Jan.; češ.
  21. ležȃnje, n. das Liegen; — die Lagerung ( min.), Cig. (T.).
  22. léžati, -ím, vb. impf. liegen; na trdem l., ein hartes Lager haben; bolan l., krank darnieder liegen; leži, er muss das Bett hüten; pustoto leži vinograd (liegt öde), LjZv.; Leži, leži ravno polje, Npes.; ležeče blago, liegendes, immobiles Gut, Dict., Cig., Jan.; ležeče pismo, die Cursivschrift, Cig., Jan., Cig. (T.); — na čem l., auf etwas beruhen, an etwas gelegen sein (po nem.), Cig.; na tem vse leži, daran ist alles gelegen, Z.; zdaj je na vas ležeče, jetzt hängt es von euch ab, jvzhŠt.; na tem je veliko ležeče, es liegt viel daran, Cig.
  23. 1. lę̑žəc, -žca, m. der Lieger, Mur., Cig., Ravn.- C.
  24. 2. ləžə̀c, -žcà, m. = lažec, der Lügner, C., Valj. (Rad).
  25. ležənj, -žnja, m. die Eisenbahnschwelle, Jan. (H.).
  26. lę́ženje, n. das Brüten; die Brutzeit, die Vogelhecke, Cig., Jan.; — leženja, von Geburt, der Heimat nach, C.
  27. ležetrȗdnik, m. der Ziegenmelker, die Nachtschwalbe (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.), Rib.
  28. ležẹ́vati, -am, vb. impf. zu liegen pflegen, Nov.- Mik.
  29. ležíčav, adj. massig, "ležičav kamen je tist, ki ni v pole zložen in se zatorej ne lomi po plenah", Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.); ležičava hribina, das Massengestein, Erj. (Min.).
  30. ležı̑n, m. = ležak, Cig.
  31. ležíšče, n. die Lagerstätte; die Schlafstelle, DZ.; das Lager eines Thieres, Cig., Jan.; zajčje l., C.; prasička imata svoje l. na slami, jvzhŠt.; — das Lager eines Minerals, Cig.; l. rudnih skladov, kamenenega oglja, Cig. (T.); — = tabor, šatorišče, Dict., C.
  32. lȇžkati, -am, vb. impf. dem. ležati, liegen (v otročjem govoru), Cig.
  33. ləžljìv, -íva, adj. prav. nam. lažljiv, = ležniv, C.
  34. ləžník, m. prav. nam. lažnik, der Lügner, C.
  35. ləžnìv, -níva, adj. prav. nam. lažniv, C., Cv. X. 8.
  36. ləžnı̑vəc, -vca, m. prav. nam. lažnivec, der Lügner, prim. ležniv.
  37. ləžnı̑vka, f. prav. nam. lažnivka, die Lügnerin, prim. ležniv.
  38. ləžnívost, f. prav. nam. lažnivost, die Lügenhaftigkeit, prim. ležniv.
  39. ležnjáčič, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig.; (lažnjačič, Medv. [Rok.]).
  40. ležúh, m. der Lieger, der Faulenzer, Jan.
  41. 1. li, conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj- Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [ nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).
  42. 2. lì, adv. = le, C., ogr.- Mik., Notr.; li udri ga, Notr.- Levst. (Rok.); nikar li — ampak, nicht nur — sondern, Dict., Schönl., Kast.; še li = še le, Danj. (Posv. p.); če dlje, li več, je länger, desto mehr, Dict.
  43. līasov, adj. Lias-: liasova tvorba, die Liasformation ( geol.), Cig. (T.).
  44. libȃjka, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  45. lı̑bək, -bka, m. das Gänschen, Valj. (Rad).
  46. libēl, m. die Libelle, die Wasserwage, Cig. (T.).
  47. liberāləc, -lca, m. ein der liberalen Partei Angehöriger, der Liberale.
  48. liberālən, -lna, adj. svobodomiseln, liberal.
  49. liberalúh, m. = liberalec ( zaničlj.), nk.
  50. libet, m. s to besedo se zmerja potepenec, KrGora.
  51. libı̑vo, n. = libovina, kajk.- Mik.
  52. 1. lı̑bra, f. 1) das Pfund, Mur., Cig., Jan.; — 2) nekdaj neki denar (= 20 soldov), Mur., Jsvkr.- Valj. (Rad).
  53. 2. lı̑bra, f. der Jahrwuchs, der Jahresring (eines Baumes), Fr.- C.
  54. librácija, f. die Libration des Mondes, Cig. (T.).
  55. lı̑brast, adj. Figuren spielend, gezeichnet: l. les, C.; — prim. 2. libra.
  56. lı̑brati, -am, vb. impf. prügeln, Jan., Dol., Gor.
  57. lı̑brna, f. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  58. 1. lı̑brnik, m. ein Ding, das ein Pfund schwer ist, der Pfünder, Cig., Jan.
  59. 2. lı̑brnik, m. der bearbeitete Baumstamm, der Tram, C.; — prim. 2. libra.
  60. líce, n. 1) die Wange, die Backe; lica, rdeča kakor kri, blutrothe Wangen; vdrtih lic, mit eingefallenen Backen; — zadnja lica, die Hinterbacken, Cig.; — 2) das Gesicht: bledo lice, ein blasses Antlitz; rdeč v lice, mit rothem Gesicht, Ravn.; mladega lica je, er hat ein junges Gesicht; lice lepo, srce slepo, Npreg.- C.; v lice (= vpričo) vseh, Vrt.; v lice povedati, ins Gesicht sagen, ogr.- C.; na lice iti komu, jemandem in die Nähe gehen, Dol.; z lica k licu, von Angesicht zu Angesicht, Vrt.; po licu poznati koga, DZ.; — die Physiognomie, Cig. (T.); — das Aussehen, die Gestaltung, Cig. (T.); kovinsko lice, metallisches Aussehen, Cig. (T.); kraj dobi drugo lice, die Gegend nimmt einen anderen Charakter an, Šol.; po svojem licu, der Form nach, Levst. (Nauk); — 3) die Bild- oder Kopfseite einer Münze, Cig., Jan.; — 4) die Façade ( arch.), Jan., Cig. (T.); — die Fronte, Cig., Jan.; — die rechte, auswendige Seite eines Zeuges oder Tuches; na lice ( opp. na robe); — die Narbenseite der Haut; — na lice priljuden, na robe ostuden, Npreg.- Jan. (Slovn.); — die glatte, glänzende Fläche an einem Gegenstande, z. B. die Bahn am Amboss, Cig. (T.), am Hobel, Cig.; vejo z licem ( t. j. tik debla) odžagati, Gor.; — die Oberfläche, Cig.; na licu zemlje, C.; vse lice (kranjske dežele), die gesammte Oberfläche Krains, Vod. (Izb. sp.); — na licu mesta, an Ort und Stelle, nk.; — der Spiegel einer Flüssigkeit, Cig. (T.), DZ.; jezersko l., C.; tekočinsko l., DZ.; — 5) die Person, Cig. (T.), nk.; odlična lica, C.; ( hs., stsl.).
  61. liceglèd, -glę́da, m. der auf die Person sieht, C.
  62. licēj, m. višja šola, das Lyceum.
  63. licējən, -jna, adj. Lyceums-, Lyceal-, Cig., Jan.
  64. liceslǫ̑vəc, -vca, m. der Physiognom, Jan. (H.).
  65. liceslǫ̑vje, n. die Physiognomik, h. t.- Cig. (T.).
  66. licitı̑rati, -am, vb. impf. licitieren.
  67. líčce, n. dem. lice, Valj. (Rad).
  68. líčəce, n. dem. lice, Vrt.
  69. líčən, -čna, adj. 1) Wangen-, Backen-; lı̑čna jamica, das Backengrübchen, Jan.; lična mišca, der Wangenmuskel, Cig.; — 2) lična stran (plat), die Bildseite, der Avers, Jan.; — 3) dickwangig, Cig.; — 4) von schönem Aussehen, hübsch, niedlich; lično delo, lična igrača; — 5) geschmeidig, Mur., Jarn.; hurtig, Jarn.
  70. ličı̑łnik, m. sveder za mozniške luknje, Kr.; der Riegelbohrer, der Bandbohrer, V.-Cig.
  71. 1. ličína, f. der Bastfaden, Cig., Jan., C.; — die Faser, V.-Cig., Mik.
  72. ličı̑nka, f. die Insectenlarve, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — prim. 2. ličina.
  73. 1. líčiti, -im, vb. impf. 1) schön machen, putzen, C., Z.; schminken, l. se, sich schminken, vzhŠt.- C.; — façonieren, Cig. (T.); — 2) glätten, polieren, C., M.
  74. 2. líčiti, lı̑čim, vb. impf. 1) den Bast wegschälen, Cig.; koruzo l., den Kukuruz schälen, Cig., BlKr.- M., Bolc- Erj. (Torb.); — l. grah, die Fäden von den Erbsenhülsen entfernen, Cig.; — 2) (kleine Ruthen) spalten, BlKr.- M.
  75. ličják, m. der Basthut, Cig.
  76. lı̑čje, n. 1) der Bast; konopno, lipovo l., Pirc; od lipovega ličja plašč, Jurč.; — 2) die Brechacheln beim Flachs, Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.); — 3) gespaltene Weiden-, Birkenruthen zum Binden ( z. B. der Weinstöcke), BlKr.- M.; l. dreti, BlKr.; — 4) die Maisschalen, Zora, Dol.
  77. lı̑čka, n. pl. dem. lica, = ličca, DSv.
  78. ličkaj, pron. was immer, etwas Geringfügiges, Nichtiges, Schlechtes, vzhŠt.- Mik.
  79. ličkak, adj. was immer für ein, von geringem Werte, nichtig, schlecht, Trub., Dalm., vzhŠt.- Mik.
  80. lı̑čkanje, n. 1) das Maisschälen, Dol.; — 2) die Maisschalen, Dol.
  81. lı̑čkati, -am, vb. impf. abbasten, entbasten: konoplje l., Cig., Dol.; — abschälen: koruzo l., Dol.
  82. lı̑čnat, adj. basten, Bast-; ličnata vrv, das Bastseil, Cig.; V coklicah rastel, V ličnatem plašči, Vod. (Pes.).
  83. 1. lı̑čnik, m. der Schlichthobel, Pot.- Cig., M., C.
  84. 2. lı̑čnik, m. 1) = ličnat plašč, Cig.; — 2) = nitnjak, die Stieleiche (quercus pedunculata), Medv. (Rok.).
  85. ličnikovəc, -vca, m. ličnikovci ( zool.), Panzerwangen (trigloidei), h. t.- Cig. (T.).
  86. ličnják, m. das Schweißtuch, C.
  87. lı̑dež, m. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  88. líganj, m. der Kalmar (loligo vulgaris), Primorje in otoci- Erj. (Torb., Z.); — prim. it. lolligine, lat. loligo, Mik. (Et.).
  89. ligarica, f. die Saatgans (anser segetum), C.
  90. lignīt, m. premogasti les, der Lignit ( min.), Cig. (T.).
  91. ligrščnica, f. das Frauenhaar (adiantum capillus Veneris), C.
  92. lı̑h, adj. unpaarig, ungerade, Cig., Jan., C., Hrušica- Erj. (Torb.); liho število, ungerade Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); lihi dnevi v mescu, Navr. (Let.); liha kost, die Pflugschar (vomer, os impar), Cig.; lih-sodev (v igri), gerade-ungerade, Cig., Pot.- C., Tolm.; = lih ali soda, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  93. lı̑h, adv. = prav, baš, ravno, Mur., Mik.; lih kar = ravno kar, Ravn.; — iz: glih, nem. gleich.
  94. 1. lihati, -am, vb. impf. verschlucken, Rez.- C.
  95. 2. lihati, -am, vb. impf. za uho l., ohrfeigen, C.
  96. lihenīn, m. die Moos- oder Lichenstärke, das Lichenin, Cig. (T.).
  97. líhniti, lı̑hnem, vb. pf. 1) übergehen (omittere), C.; — 2) l. koga za uho, jemandem eine Ohrfeige geben, C.
  98. lihvár, -rja, m. der Wucherer, Cig., C., Zora.
  99. lihváriti, -ȃrim, vb. impf. wuchern, Zora.
  100. lihvováti, -ȗjem, vb. impf. wuchern, Jan. (H.); — stsl.

   34.348 34.448 34.548 34.648 34.748 34.848 34.948 35.048 35.148 35.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA