Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (34.801-34.900)

  1. lẹ́tovnik, m. das Sommerhaus, Jan. (H.).
  2. letunǫ̑j, adv. = tonoj, onoj, Slom.- C.
  3. lȇtva, f. die Latte, Habd.- Mik., Dict., Cig. (T.), Dalm., DZ., BlKr.; die Leiste, Jan., C.; — debela preklja na strehi, C.; letve so drogi, vtaknjeni v pokončne stebre pri kozolcih, Dol.; gen. tudi: letvę̑, Dol.
  4. letvána, f. die Wöchnerin, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — iz it. lettuana, Mik.
  5. letvíca, f. dem. letva, Nov., Lašče- Levst. (Rok.); — die Leiste, Cig., Jan.; satovna l., die Honiglatte, Nov.; — letvice, klini, ki se n. pr. pri merjenju zemljišč začasno v zemljo vtikajo, Dol.
  6. letvíti, -ím, vb. impf. belatten, Blc.-C.
  7. 1. lẹ́tvọ, n., nam. dletvo, dleto, Bilje- Erj. (Torb.).
  8. 2. lȇtvọ, n. "palica, ki je skozi čelešnik vtaknjena", Mik., Valj. (Rad); — prim. letva.
  9. 1. lẹ̑v, m. 1) die Mause (bei Krebsen, Schlangen), Cig.; rak gre v l., der Krebs mietert, Dol.; — 2) die beim Mausen abgestreifte Haut, Mur.; kačji l., der Schlangenbalg, Dict., Mur., LjZv.; gosenični l., die Raupenhülse, Cig.; — tudi lẹ̀v, lẹ́va, Dol.
  10. 2. lẹ̑v, m. das Gießschaff = lakomnica, Mariborska ok.- C.
  11. 3. lèv, lę́va, m. der Löwe; amerikanski l. = kuguar, puma, Erj. (Ž.); morski l., der Seelöwe (otaria jubata), Erj. (Ž.); — tudi lèv, léva, Valj. (Rad).
  12. lẹ̑v, -ı̑, f. = 1. lev m. 1), die Mause, Erj. (Izb. sp.).
  13. 1. lẹ̑va, f. eine kaminartige, mit dem Rauchfang in Verbindung stehende Mauernische oder ein solcher kleiner Herd im Zimmer, meist neben der Thüre, gegenüber dem Ofen, wo Spanhölzer verbrannt werden, das Zimmer zu erleuchten, eine Art Wandleuchtofen, (die "Leuchte") Mur., Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Valj. (Rad), Gor.; — v levo zakuriti, C.; zakuriti s trskami na levi, Zv.; — der Kamin, Mur., Cig., Jan.
  14. 2. lẹ́va, f. neki majhen ptič, C., prim. levica 3).
  15. 1. lẹvák, m. der Linkhand, Guts.- Cig., Mur., Met.- M., ogr.- C., vzhŠt.
  16. 2. lẹvák, m. der Trichter, C.
  17. lẹvákinja, f. die Linkhändige, Mur.
  18. lẹ́vanəc, m. levanci, neka jed: iz koruzne moke in mleka se naredi sok ter vlije v mast, na nje pridejo še jabolka ali kaj tacega, vzhŠt.
  19. lę̑včək, -čka, m. dem. lev(ec); 1) junger Löwe, Cig., Jan., C.; — 2) das Löwenhündchen, das Bologneserhündchen, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  20. 1. lẹ̑vəc, -vca, m. ein Krebs, der eben gemaust hat, der Mauser, Cig., Jan.
  21. 2. lę́vəc, -vca, m. die Herbstlerche, die Waldlerche, C.; — prim. 3. levica, 2. leva.
  22. 3. lę́vəc, -vca, m. der Luchs, C., Z.; ( dem. 3. lev?).
  23. levę̑lj, m. = livelj, Frey. (Rok.).
  24. lever, m. der Heber, Jan. (H.).
  25. leverčək, -čka, m. dem. lever(ec); eine gebogene Röhre, um Wein zu heben, Cig.
  26. lẹ́verica, f. = veverica, Cig., Jan., M., Dol.
  27. lẹ̑vež, m. kratko ( nav. jelševo) polence, s katerim se v levi zakuri za svečavo, Valj. (Rad), Gor.
  28. 1. lẹvíca, f. 1) die linke Hand; — 2) die Linke (linke Seite, z. B. eines Parlamentes), M., nk.
  29. 2. levíca, f. 1) die Löwin, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Löwenmaul (antirrhinum), C.
  30. levìč, -íča, m. 1) junger Löwe, Mur., Cig., Jan.; mlade leviče nasititi, Dalm.; — 2) das Löwenäffchen (Midas Rosalia), Erj. (Ž.).
  31. lẹvı̑čar, -rja, m. 1) der Linkhand; — 2) ein der Linken angehörendes Parlamentsmitglied, C., nk.
  32. lẹvı̑čarski, adj. 1) den Linkhand betreffend; — 2) die Linke (im Parlamente) betreffend, nk.
  33. levı̑čək, -čka, m. junger Löwe, Jan.
  34. lẹvíčən, -čna, adj. linkhändig; ( linkseitig, Mur.).
  35. lẹvı̑čnik, m. der Linkhändige, der Linkhand.
  36. lẹvı̑čnjak, m. der Linkhand, Valj. (Rad), SlN.
  37. lẹvı̑łnica, f. = 1. lev 2), die bei der Häutung abgestreifte Haut, Mur.
  38. lę́vinja, f. die Löwin, Mur., Cig., Jan.; levinja med levinjami leži, Dalm.
  39. levīt, m. Levijev potomec, pri Judih strežnik v svetišču; — = dijakon.
  40. lẹvı̑təv, -tve, f. die Häutung, die Mause, Cig., Jan.
  41. lẹvíti se, -ím se, vb. impf. 1) sich häuten; raki, kače se levijo; — sich abschälen: koža se levi, kjer se je kaka rana zacelila, BlKr.; — 2) sich mausen: ptiči ne pojo, kadar se leve, Dol.- Levst. (Rok.).
  42. lę̑vji, adj. Löwen-; levja jama, die Löwengrube, Cig.
  43. 1. lẹ̑vka, f. vsak nezrel sad, ki pred časom pade z drevesa, Brda Goriška- Erj. (Torb.); — prim. leviti se.
  44. 2. lẹ̑vka, f. 1) = lakomnica, das Gießschaff, C.; — 2) die Mühlradwasserschachtel, C.
  45. lẹvljénje, n. 1) die Häutung; — 2) das Mausen, Jan. (H.).
  46. levnják, m. die Löwengrube, Mur., Cig., Ravn.
  47. lẹvobrẹ́žən, -žna, adj. am linken Ufer gelegen, SlN.
  48. levostrẹ̑łəc, -łca, m. der Löwenschütze, Cig.
  49. lę́vov, adj. des Löwen, Löwen-, Mur., Cig., Jan.
  50. lę́vovka, f. die Löwin, Mik.
  51. lę̑vski, adj. Löwen-, Mur., C.
  52. lę̑vstək, -stka, m. neka rastlina: das Liebstöckel (levisticum), Cv. VIII. 8.; — pogl. luštrk.
  53. lę̑vštək, -štka, m. stalo za leščerbo, Gor.; — iz nem. Lichtstock, Levst. (Rok.).
  54. lẹ́za, f. 1) das Klimmen, das Steigen: vaje v lezi, Telov.; — 2) gemeines Brennkraut (clematis vitalba), v Kotu (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
  55. lezȃnji, m. pl. die Fadennudeln, Valj. (Rad); — prim. it. lasagne.
  56. lẹ̑zavt, m. ein schleichender Mensch, Cig.
  57. lezdi, adv. hier: l. doli, Dalm.
  58. lẹ̑zəc, -zca, m. der Steiger, Jan.
  59. lezečina, f., Jan., M., pogl. lezavčina.
  60. lẹ́zibaba, f. ein altes langsam schleichendes Weib, Z., Levst. (Zb. sp.).
  61. lẹzljáti, -ȃm, vb. impf. schleichen, C.
  62. lẹ̑znica, f. die Treppe, M., C.
  63. lẹzúta, f. die Schlampe, C.
  64. lẹzútati, -am, vb. impf. 1) herumschleichen, schlampen, C.; — 2) Nachlese halten, C.
  65. 1. lę́ža, f. 1) das Liegen, Jan., Valj. (Rad); z ležo še ni nikoli nihče obogatel, Kr.; das Abliegen: jabolka v ležo dejati, Mik., C.; — 2) die Lage, Mur., Cig. (T.); — 3) das Lager (der Thiere), Jan.
  66. ležȃj, m. die Lage, Mur.- Cig., C.
  67. ležák, m. 1) ein träger Mensch, der Faulenzer, Dict., Cig., Krelj; — 2) die Drohne, Mur.; — 3) liegender Bienenstock, C.; — 4) das Lagerbier, Cig., Jan.; češ.
  68. ležȃnje, n. das Liegen; — die Lagerung ( min.), Cig. (T.).
  69. léžati, -ím, vb. impf. liegen; na trdem l., ein hartes Lager haben; bolan l., krank darnieder liegen; leži, er muss das Bett hüten; pustoto leži vinograd (liegt öde), LjZv.; Leži, leži ravno polje, Npes.; ležeče blago, liegendes, immobiles Gut, Dict., Cig., Jan.; ležeče pismo, die Cursivschrift, Cig., Jan., Cig. (T.); — na čem l., auf etwas beruhen, an etwas gelegen sein (po nem.), Cig.; na tem vse leži, daran ist alles gelegen, Z.; zdaj je na vas ležeče, jetzt hängt es von euch ab, jvzhŠt.; na tem je veliko ležeče, es liegt viel daran, Cig.
  70. 1. lę̑žəc, -žca, m. der Lieger, Mur., Cig., Ravn.- C.
  71. 2. ləžə̀c, -žcà, m. = lažec, der Lügner, C., Valj. (Rad).
  72. ležənj, -žnja, m. die Eisenbahnschwelle, Jan. (H.).
  73. lę́ženje, n. das Brüten; die Brutzeit, die Vogelhecke, Cig., Jan.; — leženja, von Geburt, der Heimat nach, C.
  74. ležetrȗdnik, m. der Ziegenmelker, die Nachtschwalbe (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.), Rib.
  75. ležẹ́vati, -am, vb. impf. zu liegen pflegen, Nov.- Mik.
  76. ležíčav, adj. massig, "ležičav kamen je tist, ki ni v pole zložen in se zatorej ne lomi po plenah", Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.); ležičava hribina, das Massengestein, Erj. (Min.).
  77. ležı̑n, m. = ležak, Cig.
  78. ležíšče, n. die Lagerstätte; die Schlafstelle, DZ.; das Lager eines Thieres, Cig., Jan.; zajčje l., C.; prasička imata svoje l. na slami, jvzhŠt.; — das Lager eines Minerals, Cig.; l. rudnih skladov, kamenenega oglja, Cig. (T.); — = tabor, šatorišče, Dict., C.
  79. lȇžkati, -am, vb. impf. dem. ležati, liegen (v otročjem govoru), Cig.
  80. ləžljìv, -íva, adj. prav. nam. lažljiv, = ležniv, C.
  81. ləžník, m. prav. nam. lažnik, der Lügner, C.
  82. ləžnìv, -níva, adj. prav. nam. lažniv, C., Cv. X. 8.
  83. ləžnı̑vəc, -vca, m. prav. nam. lažnivec, der Lügner, prim. ležniv.
  84. ləžnı̑vka, f. prav. nam. lažnivka, die Lügnerin, prim. ležniv.
  85. ləžnívost, f. prav. nam. lažnivost, die Lügenhaftigkeit, prim. ležniv.
  86. ležnjáčič, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig.; (lažnjačič, Medv. [Rok.]).
  87. ležúh, m. der Lieger, der Faulenzer, Jan.
  88. 1. li, conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj- Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [ nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).
  89. 2. lì, adv. = le, C., ogr.- Mik., Notr.; li udri ga, Notr.- Levst. (Rok.); nikar li — ampak, nicht nur — sondern, Dict., Schönl., Kast.; še li = še le, Danj. (Posv. p.); če dlje, li več, je länger, desto mehr, Dict.
  90. līasov, adj. Lias-: liasova tvorba, die Liasformation ( geol.), Cig. (T.).
  91. libȃjka, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  92. lı̑bək, -bka, m. das Gänschen, Valj. (Rad).
  93. libēl, m. die Libelle, die Wasserwage, Cig. (T.).
  94. liberāləc, -lca, m. ein der liberalen Partei Angehöriger, der Liberale.
  95. liberālən, -lna, adj. svobodomiseln, liberal.
  96. liberalúh, m. = liberalec ( zaničlj.), nk.
  97. libet, m. s to besedo se zmerja potepenec, KrGora.
  98. libı̑vo, n. = libovina, kajk.- Mik.
  99. 1. lı̑bra, f. 1) das Pfund, Mur., Cig., Jan.; — 2) nekdaj neki denar (= 20 soldov), Mur., Jsvkr.- Valj. (Rad).
  100. 2. lı̑bra, f. der Jahrwuchs, der Jahresring (eines Baumes), Fr.- C.

   34.301 34.401 34.501 34.601 34.701 34.801 34.901 35.001 35.101 35.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA