Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (34.648-34.747)

  1. lẹpotíka, f. die Katzenminze (nepeta), C.
  2. lẹpotíłən, -łna, adj. zur Verschönerung dienend; lepotı̑łnọ drevo, der Zierbaum, Šol.; — kosmetisch, DZ.
  3. lẹpotílọ, n. das Schönheitsmittel, Cig., Jan.; — die Schminke, Cig., Jan.
  4. lẹpotína, f. 1) der Schmuck, die Zier, M., C.; der Aufputz, Jan.; — der Schmuck (der Rede), Cig. (T.); — 2) die Putzware, Cig. (T.), DZ.; lepotine, Schmucksachen, Vrt.
  5. lẹpotı̑nar, -rja, m. der Schmuckhändler, Cig.; der Galanteriewarenhändler, der Putzhändler, Jan., C.
  6. lẹpotı̑nje, n. das Schmuckwerk, Jan.
  7. lẹpotíti, -ím, vb. impf. 1) schön machen, schmücken, zieren, Mur., Cig., Jan., Danj.- M., C.; tudi: lepótiti: Oj da te cvetene, Lepotiš mi dom, Vod. (Pes.); — 2) schminken, Cig.; — 3) beschönigen, bemänteln, C.
  8. lẹpotı̑vəc, m. 1) der Schmücker, Cig.; — 2) der Schminker, Cig.
  9. lẹpȏtnik, m. der Stutzer, Slom.- C.
  10. lepotnı̑nar, -rja, m. = lepotinar, der Putzwarenhändler, Cig.
  11. lẹpovìd, -vída, m. das Belvedere, Cig., Jan.
  12. lẹpoznȃnəc, -nca, m. der Aesthetiker, Cig. (T.), nk.
  13. lepràv, adv. erst, eigentlich, C.; nur, ogr.- C., Ev. tirn.-Mik.
  14. leprı̑n, m. die Stachelmyrte (ruscus aculeatus), Vranja ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  15. lẹ̑pšanje, n. das Verschönern, das Zieren, das Schmücken.
  16. lẹ̑pšati, -am, vb. impf. verschönern; schmücken, zieren; s cvetjem l., Cig.; — beschönigen: greh l., C.
  17. lẹpšȃvəc, -vca, m. der Schmücker, der Verzierer, Cig.
  18. lẹpȗn, m. die Klette (lappa), C.
  19. lepúš, m. der Froschlöffel (alisma plantago), Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  20. lę́rovka, f. das Lilienhähnchen (lema merdigera), Erj. (Z.); — prim. hs. lijer, Lilie.
  21. lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.- Mur., Cig., Jan., Npr.- Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.- C., Motnik ( Št.)- Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.- C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
  22. lès, adv. iz: le-sem, hieher, Cig., Jan.; Prid', zidar, se les učit, Vod. (Pes.).
  23. lẹ́sa, f. eine aus Ruthen geflochtene Wand, die Hürde; die gewöhnlich aus Ruthen geflochtene Zaunthür; — Flechtwerk zur Ueberbrückung eines Morastes, Cig., Zora; — die Dörrhürde; na lesah se sadje suši; — ein aus Wieden geflochtener Käsebehälter, C.; — pl. lese, die Wagenflechte, Cig.
  24. lesȃndra, f. der Alpenlöwenzahn (leontodon alpinus), Medv. (Rok.).
  25. lẹ̑sar, -rja, m. 1) der Holzhändler, Jan. (H.); — 2) der Waldbauer, C.; — der Holzer, Z.
  26. lẹ̑səc, -sca, m. dem. les; božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Št.- Navr. (Let.).
  27. lẹ̑sək, -ska, m. dem. les; das Hölzchen, Cig.
  28. 1. lẹsę̑n, adj. hölzern, aus Holz verfertigt, Holz-; l. klin, l. obroč; lesena stanica, die Holzzelle, leseni kamen, der Holzstein, Cig. (T.); lesena moka, das Holzmehl, DZ.; — lesena trgovina, nam. lesna t., Kr.; — ungelenk; ne bodi tako l.!
  29. 3. lesən, -sna, adj. glänzend: lesna zvezda, ogr.- C.; (lẹ̑sən? prim. 1. lesk).
  30. lẹsenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Holz werden, Mur., Cig., Jan.
  31. lẹseníti se, -ím se, vb. impf. holzig werden, C., Z.
  32. lẹsenonòg, -nǫ́ga, adj. mit einem hölzernen Fuß, Jurč.
  33. 2. lẹ́sica, f. dem. lesa; — kleines geflochtenes Zaunthor, Mur.; der Hosenlatz, C., Ščav.- Pjk.
  34. lẹ̑sje, n. das Gehölz, M., Bes.
  35. 1. lə̀sk, -à, m. der Lichtglanz, der Schimmer, Mur., Cig., Jan., Mik., Dol.; — tudi: lẹ̑sk, Ravn.- Valj. (Rad), Gor.
  36. 2. lèsk, léska, m. 1) der Knacklaut, Z.; — 2) der dünne, äußerste Theil an der Peitsche, die Schmitze, Vreme- Erj. (Torb.).
  37. lèskaj, adv. = lesem, les, Jurč.
  38. 1. ləskáti, -ȃm, vb. impf. schimmern, glänzen, M., BlKr.- DSv.; = l. se, Mur., Mik.
  39. 2. leskáti, -ȃm, vb. impf. knacken, Z.
  40. ləskèč, adj., nam. leščeč, lesketajoč, glänzend, schimmernd, Cig., Jan., Trub.- M. i. dr.
  41. ləskèt, -ę́ta, m., Jan., pogl. lesketanje.
  42. ləskətȃnje, n. das Funkeln, das Geflimmer.
  43. ləskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. schimmern, blinken, gleißen, Jan., M., SlGor.; nav. l. se, Cig., Jan., nk.; z zlatom se l., Kast. (N. T.); oči so se lesketale, Jap. (Prid.); (ləskáčem, Vrt. "laskačem, laskatati", Dalm., Kast., Jap. i. dr.; prim. Cv. X. 3.).
  44. ləskljáti se, -ȃm se, vb. impf. = lesketati se, Zora.
  45. léskniti, * lȇsknem, vb. pf. einen Knacklaut hervorbringen, Z.
  46. ləskǫ̑ča, f. = lesketanje, Mur.
  47. ləskòt, -óta, m. = lesketanje, Jan.
  48. ləskóta, f. der Schimmer, Jan.; — die Pracht, der Prunk, Mur., Jan.
  49. leskȏtəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus sp.), Stupica (Ben.)- Erj. (Torb.).
  50. ləskótən, -tna, adj. schimmernd, Šol., C.; l. sijaj, schimmernder Glanz, Cig. (T.).
  51. lẹ́skov, adj. Hasel-; leskov grm, der Haselstrauch; leskova palica, der Haselstock; leskova mast, = Schläge; leskova mast je zdrava, M.; (tudi: leskov močnik, leskovo olje, Cig.).
  52. lẹ́skovəc, -vca, m. 1) der Haselstrauch, Jan.; — 2) die Haselruthe, Mur., Cig., vzhŠt.
  53. lẹ́skovica, f. 1) die Haselruthe, Mur., Jan., Zora; — 2) die europ. Erdscheibe (cyclamen europaeum), Štrek.
  54. lẹ́skovje, n. das Haselgebüsch, Mur., Cig., Jan.
  55. lẹ́skovka, f. die Haselruthe, Jan., M.
  56. lẹ́skovnica, f. = leskovka, Mur., Danj. (Posv. p.).
  57. lésna, n. pl., nam. dlesna, C., Krn- Erj. (Torb.).
  58. ləsnẹ́ti, -ím, vb. impf. = lesketati se, schimmern: perilo je tako belo, da kar lesni ("lasni"), Gor.
  59. 1. lẹsníca, f. = lestvica; 1) die Leiter, ( nam. lẹstnica), Ben.- Erj. (Torb.); — die Stiege, Z.; — 2) = grot, ein Trichter, wodurch man Heu und Stroh in den Stall wirft, M.
  60. lẹsnı̑čnik, m. = lesnika, Cig., Valj. (Rad).
  61. lesnı̑čnjak, * m. der Holzäpfelmost, Jan. (H.).
  62. 1. lẹsník, m. 1) = lesnika, der Holzapfelbaum, M.; — der Holzapfel, Cig.; — 2) shramba za les, Tolm.- Štrek. (Let.).
  63. 2. lẹ̑snik, m. kol, na katerem visi lesa, Cig.
  64. 3. lẹ̑snik, m. der Leiterbaum, Cig.; ( nam. lẹ̑stvənik).
  65. lẹsníka, f. 1) der Holzapfelbaum oder der Holzapfel; na lesniki nikdar jabelko ne zraste, Rib.; — 2) das Birnkraut (pirola secunda), Josch.
  66. lẹsníkov, adj. vom Holzapfelbaum oder Holzapfel; l. grm, l. les, l. mošt.
  67. lẹsníkovəc, -vca, m. 1) der wilde Apfelbaum, Cig., M.; — 2) der Holzapfelmost; — der Holzapfelessig, M.
  68. lẹsníkovica, f. = lesnikovec 2), Mur.
  69. lẹsníkovina, f. das Holz von wilden Aepfelbäumen.
  70. lẹsníkovnica, f. = lesnikovec 2), Mur.
  71. ləsníti, lə̀snem (lásnem?), vb. pf. erglänzen, Mik.
  72. ləsníti se, -ím se, vb. impf. = lesketati se, ("lasniti se") Kast.
  73. lẹsnjáča, f. 1) = lesnika, Jan. (H.); — 2) der Holzbirnbaum oder seine Frucht, C.
  74. lẹsnjáčevəc, -vca, m. der Holzbirnenmost, C.
  75. lẹsokvȃrnik, m. der Waldfrevler, Cig.
  76. lẹsopìs, -písa, m. = lesorezba, die Xylographie, Cig. (T.).
  77. lẹsorẹ̀z, -rẹ́za, m. der Holzstich, der Holzschnitt, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  78. lẹsorẹ̑zəc, -zca, m. der Xylograph, Cig., Jan., Cig. (T.).
  79. lẹsotìsk, -tíska, m. der Holzdruck, Cig. (T.).
  80. lẹsováti, -ȗjem, vb. impf. Holzer sein, Svet. (Rok.).
  81. ləstę́nəc, -nca, m. der Luster, der Kronleuchter, Notr.- Cig., Jan., C., DZ., Ip.- Mik., Štrek., Kras, Erj. (Torb.); — pl. lestenci = lesteni, Šempas- Erj. (Torb.).
  82. ləstę́ni, m. pl. "neko zvezdje, menda Plejade", Šempas- Erj. (Torb.).
  83. lẹ́sti, lẹ̑zem, vb. impf. kriechen; l. kakor polž, langsam einhergehen; oči mu vkup lezejo = er ist schläfrig; tla lezejo niže ter niže, der Boden senkt sich, Levst. (Močv.); hiša na kup leze, das Haus ist baufällig; (od žalosti, starosti) vkup l., eine gebeugte Haltung haben; človek v leta leze, man wird, ohne es zu merken, immer älter; v posest l., den Besitz zu erschleichen suchen, Svet. (Rok.).
  84. lẹ̀stor, adv. nur, C., Mik. (= le sъ to že, Mik. (V. Gr. I. 358., IV. 445.)).
  85. lẹ̑stva, ** f. die Leiter, Cig. (T.), M.; požarna lestva, die Brandleiter, Cig.; navpična, napoševna l., Telov.; = pl. lestve, V.-Cig.; die Treppe, Mur., Jarn.
  86. lẹ̑stvənica, f. der Leiterbaum, Cig., C.
  87. lẹ̑stvənik, m. 1) der Steiger bei der Feuerwehr, Levst. (Nauk); — 2) der Leiterbaum, der Holm, Telov.
  88. lẹ̑stvica, f. dem. lestva; die Leiter, Št., Mur., Cig., Jan., Mik., ogr.- Valj. (Rad), Goriš.; vrvna l., die Strickleiter, Zora; lestvico postaviti, die Leiter anlegen, Cig.; — lestvice, die Wagenleitern, Cig.; — lestvica, die Scala, Cig. (T.); glasovska l., die Tonleiter, Cig., Jan.; trdotna l., die Härtescala, Cig. (T.).
  89. lę́šarba, f. die Gelbsucht, Gor.; — prim. mišarba.
  90. 1. lẹ́šča, f. = leska, Mur., Cig., Jan., Mik.
  91. 2. lẹ́šča, f. molj v panju, die Wachsmotte (galeria mellionella), Sv. Duh pri Krškem ( Dol.)- Erj. (Torb.).
  92. ləščáti, -ím, vb. impf. glänzen, schimmern, Štrek.; Kaj na nogah, kaj na nogah, Šolniči leščijo, Npes.-Vraz; = l. se, Dict., Jan., Koborid- Erj. (Torb.), BlKr., ogr.- Valj. (Rad); v daljavi se lešče zidovi, Erj. (Izb. sp.); — leščeč, glänzend, schimmernd, Mik., ogr.- C.; leščeča Sava, Zv.
  93. ləščȃva, f. der Glanz, der Schimmer, ogr.- C.
  94. lə̀ščəc, -ščəca, m. die Bettwanze (acanthia lectularia), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. laščec.
  95. lę́ščerba, * f. die Bauernlampe; v črep denejo maščobe in vanjo vtaknejo stenj, BlKr.; — iz nem. "Lichtscherbe".
  96. lẹ́ščevje, n. das Haselgebüsch, Mur., Cig., Jan., Nov., Jurč.; zagnal sem se v leščevje iztikat za lešniki, LjZv.
  97. lẹ́ščica, f. dem. leska; junge Haselruthe, M., Notr.; (Ptica) obsedela Na zeleni leščici, Npes.-K.
  98. lẹščína, f. die Haselnussstaude, Cig., Jan., M., Dol.
  99. lẹ́ščiti, -ím, vb. impf. glänzend machen, polieren: kamen, les l., wichsen: leščeni črevlji, ogr.- C.; ( emaillieren, mit Glasur überziehen, Cig. [ češ.]).
  100. ləščı̑vka, f. neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.).

   34.148 34.248 34.348 34.448 34.548 34.648 34.748 34.848 34.948 35.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA