Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (34.448-34.547)

  1. lę̑dast, adj. eisförmig, eisähnlich, Cig., Jan.
  2. lę̑dəc, -dca, m. der Krystall, V.-Cig., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  3. lę́deja, f. die Wade, zapŠt.- C.; — prim. rus. ljadveja, der Schenkel.
  4. 1. ledę̑n, adj. aus Eis, eisig, Eis-; ledena skorja, die Eiskruste; leden pot, beeister Weg; ledena doba, die Eisperiode, Cig. (T.); — človek ledenega srca, ein kaltherziger Mensch.
  5. 3. lę́dən, -dna, adj. Lenden-: lę̑dna kost, das Lenden- oder Darmbein, Cig., C.
  6. ledę̑nast, adj. eisicht, Mur.
  7. ledę́nčək, -čka, m. der Eisapfel, Cig.
  8. ledę́nəc, -nca, m. 1) der Monat Jänner, C.; — 2) der Kandelzucker, Jan. (H.).
  9. ledenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Eis werden, Z., Let., Vrt.; — krystallisieren, V.-Cig.; sol ledeni, Cig.
  10. ledeník, m. 1) der Eisberg, Cig.; plaziti se po snežnikih in ledenikih, Erj. (Izb. sp.); prim. lednik; — 2) der Eisapfel, Cig.; — 3) der Eisschuh, M., C.; das Steigeisen, C.
  11. ledenína, f. 1) das Eisfeld, Mur.; — 2) = sladoled, Gefrorenes, Cig.
  12. ledeníti, -ím, vb. impf. 1) beeisen, Cig.; — 2) l. se, zu Eis werden, Cig.; ledenijo se vode, DSv.; — 3) l. (se), krystallisieren, Cig. (T.).
  13. ledenják, m. ein Hufnagel für eisige Wege, der Eisnagel, Cig.
  14. ledę̑nost, f. die Eisigkeit, M.
  15. ledəvjè, n. die Lenden: okoli ledevja, ogr.- Cv. IV. 10.; prim. ledovje.
  16. 2. ledíca, f. = ledvica, Mur.
  17. 1. ledìč, -íča, m. kleines Eis, Bes.
  18. 2. ledìč, -íča, m. die Waldviehweide, C.
  19. lę́dija, f. die Wade, jvzhŠt., Kamnik ( Gor.)- C.; — pogl. ledeja.
  20. ledína, f. unbebautes, brachliegendes Ackerland; ledino orati; v ledino pustiti, öde lassen, nicht bearbeiten; — ein mit Gras bewachsener Platz, der keine Wiese ist, der Anger; na ledini pred hišo se otroci igrajo.
  21. ledínast, adj. unbebaut, mit Gras bewachsen, M.
  22. ledínica, f. 1) dem. ledina; kleiner Anger; l. pred hišo; — 2) lediníca, die Rasenerde, C.
  23. ledı̑njak, m. der am Anger Wohnende, Fr.- C.
  24. ledı̑nski, adj. das Brachland, den Anger betreffend, M.
  25. ledı̑nščica, f. das Marienblümchen (bellis perennis), jvzhŠt.
  26. ledíti se, -ím se, vb. impf. zu Eis werden, Cig., Jan.
  27. lę́dje, f. pl. die Lenden, die Lendengegend am Körper, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Notr.
  28. lę́dje, n. die Lenden, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; tudi: pl. ledja, Cig., Jan.; vaša ledja imajo prepasana biti, Ev. (Rok.).
  29. 1. ledníca, f. die Eisgrube, der Eiskeller, Jan., M., DZ.
  30. 2. lę̑dnica, f. das Lendenbein, das Darmbein, Mur., Cig., Vod. (Bab.).
  31. 1. ledník, m. 1) der Gletscher, Jarn., Cig., Jan., Jes., Erj. (Min.); — 2) eine Steinart, Polj.; — 3) der Eismonat (Jänner), Mur.
  32. 2. lę̑dnik, m. eine Art Wicke (vicia): mala grašica v silju, ima bridko zrno in majhno stročje, C.; po ledniku kruh pogreni, Z.
  33. lednı̑ški, adj. Gletscher-: l. ulom, die Gletscherlawine, ledniška groblja ali griža, die Gletschermoräne, ledniška miza, der Gletschertisch, Cig. (T.).
  34. ledosẹ̀k, -sẹ́ka, m. der Eishauer, Jan.
  35. lę́dovəc, -vca, m. der Eisspat, h. t.- Cig. (T.).
  36. ledǫ́vən, -vna, adj. Eis-: ledǫ̑vni toplomer, das Eiscalorimeter, Cig. (T.).
  37. ledovı̑t, adj. eisig, Bes.; Do ledovitih mej sveta, Levst. (Zb. sp.).
  38. 1. ledǫ̑vje, n. coll. Eismassen.
  39. 2. ledovjè, n. die Lenden, die Lendengegend, Dict., Cig., Mik., vzhŠt., Gor.; ("ledavje", Trub., Krelj); tudi: lę́dovje, vzhŠt.; = pl. ledovja: opaši svoja ledovja, Dalm.; (— tudi: ledovje f. pl.: tvoje ledovje te bodo bolele, moje ledovje so polne beteža, Dalm.); — nam. ledəvje; prim. ledje.
  40. lę̑drik, m. die Wegwarte, die Cichorie (cichorium intibus), Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. jedrik, regrad.
  41. 1. ledvę̑n, adj. = ledę̑n, Habd.- Mik.
  42. 2. lę́dvən, -dvəna, adj. 1) Lenden-: lę̑dvena mišca, der Lendenmuskel, ledvena odvodnica, die Lendenarterie, ledveno vretence, der Lendenwirbel, Cig. (T.).
  43. 3. ledvę̑n, adj. l. koš, koš za seno, iz tankih, dolgih ledvic, ki so druga od druge po eden decimeter oddaljene, dno pa je iz trt, Dobrepolje ( Dol.).
  44. ledvę́nəc, -nca, m. der Hornklee (lotus corniculatus), Cig.; — iz rus.
  45. ledvíčast, adj. nierenförmig, Cig., Jan., Erj. (Min.).
  46. ledvíčən, -čna, adj. Nieren-; ledvı̑čna pečenka, der Nierenbraten, V.-Cig.; — ledvično vretence, der Lendenwirbel, Erj. (Som.); ledvični pesek, der Lendengries, Cig.
  47. ledvı̑čnik, m. die Lendenwurz, Cig.
  48. ledvı̑čnjak, m. der Nephrit ( min.), Cig. (T.).
  49. lę̑g, m. die Brut: kokoši enega lega, Dol.
  50. lę́ga, f. das Liegen, Cig., Jan.; lena lega srečo bega, Npreg.- Cig., M.; lega mu dobro de, C.; — jabolka v lego dejati, abliegen lassen, Danj.- Mik.; — der Beischlaf, C.; nezakonska l., Dalm.; — 2) die Lage, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zemljepisna l., die geographische Lage, Jes.; — pri legi mi je, es ist mir gelegen, ich kann es leicht thun, C.; — die Schichte, die Lage, Cig., DZ.; — 3) die Lagerstätte, Mur.; močiti svojo lego s solzami, Dalm.; — 4) der Kragstein, V.-Cig.; — der Tragbaum = greda, Z.; — pl. lege, die Tragbäume für Fässer, Ljub.; die Lagerbäume auf dem Wirtschaftswagen, Notr.; die hängenden Tragbalken zur Transportierung von Bienenstöcken, Lašče- Levst. (Rok.); — 5) der Einschnitt, die Kerbe (der Zimmerleute), vzhŠt.- C.; — 6) das Gebrüte, Cig.; — 7) die Thierraçe, C.
  51. legalizácija, f. ämtliche Gültigmachung, die Legalisierung, DZ.
  52. lę́gar, -rja, m. 1) eine hitzige Krankheit, der Typhus, Mur., Cig., Jan., Slom., nk., Gor.; prim. nem. "Lagerfieber, Lagertyphus", C., Mik. (Et.); bav. leger, der Zustand des Liegens, C.; — 2) = kampišče, Dict.; — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, C., Goriška ok.- Erj. (Torb.); prim. legnar.
  53. lę́garščica, f. das Labkraut (galium), C.
  54. legȃt, m. 1) das Sprachrohr, Jan., Nov.; — 2) der Bienenfresser (merops apiaster), Cig., C., Erj. (Z.); — = legen, die Nachtschwalbe, Levst. (Nauk); dete vpije, kakor legat, DSv.; "neki ptič, ki poje, kakor kravji pastir trobi", Dramlje ( Št.)- Pjk. (Črt.).
  55. legatár, -rja, m. der ein Legat empfängt, der Legatar, Cig.
  56. ləgáti, lážem, vb. impf. lügen: l. komu, jemanden belügen, Cig., Jan.; laže, kakor bi orehe trl (grizel, tolkel), er lügt ohne Scheu, Cig.; laže, da se kadi, da smrdi, da se megla dela, da sam sebi verjame, Met.; tudi: l. se, Cig., Jan.; rad se laže, jvzhŠt.; Ni sebi se ni drugim se ne laži, Str.
  57. lẹ́gati, -am, vb. impf. sich (wiederholt) legen, sich zu legen pflegen; vstajali so bolj trudni nego so legali, LjZv.; — praes. tudi: lẹ́žem, Raščica ( Dol.)- Levst. ( Glas.).
  58. ləgȃvəc, -vca, m. = lažnivec, Rez.- C.
  59. légen, -gę́na, m. die europäische Nachtschwalbe o. der Ziegenmelker (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.), Šempas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  60. lę́gija, f. starorimsko vojaško krdelo (do 5000 mož), die Legion, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  61. legijōn, m., Cig., C., pogl. legija.
  62. legı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) zlivati, splavljati kovine, legieren, Cig. (T.).
  63. léglọ, n. 1) das Lager des Wildes, das Nest, Cerovo ( GBrda), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) die Brut, das Geheck, Mur., Cig., Jan., Zora; leglo psičkov, ein Wurf junger Hunde, Cig., Jan., Mik.; dva mladička istega legla, LjZv.; — 3) fauler Mensch, Rib.- Mik.
  64. lę́gnar, -rja, m. 1) der Lagerbaum (für Fässer); — legnarji, die Lagerbäume der Dreschtenne, Lašče- Levst. (Rok.); die zwei Lagerhölzer auf dem Wirtschaftswagen; — 2) človek, ki rad leži, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. geleger, das, worauf etwas zu liegen kommt, Levst. (Rok.).
  65. 1. lę́gniti, * lę̑gnem, vb. pf. sich legen, C.
  66. 2. legniti, -nem, vb. pf. eine Lüge aussprechen: kedar megne, tedaj legne, C.
  67. ləgóta, f. = lagota, Jan., C.; na legoti mi je, es ist mir bequem, C.; po legoti, leicht, bequem, C.
  68. ləgótən, -tna, adj. = lagoten, Jan., C.; legotno živeti, C.; bequem gelegen, C.
  69. ləgotíca, f. = lagotica, die Schlüsselblume, Jan., C.
  70. ləgotíti, -ím, vb. impf. = lagotiti, C.; l. koga, jemandem die Leiden, die Last, die Arbeit erleichtern, C.
  71. legováti, -ȗjem, vb. impf. legieren, Jan.
  72. lēgvan, m. der Leguan, Cig.; navadni l., der gemeine Leguan (iguana tuberculata), Erj. (Ž.).
  73. lẹ́ha, f. das Ackerbeet, das Gartenbeet; na lehe orati, ( opp. na pleh o.) Polj., Tolm.; — l. gnoja, sena, eine Reihe Düngerhaufen, Heuhaufen, C., Z.; — ein Streifen: tu in tam še kaka leha snega leži, Ljub.; — ein unbewachsener Streifen auf einer Wiese, einem Acker, SlGor.; — ein Schmutzfleck: l. na suknji, Ljub.
  74. lẹ́hast, adj. mit Schmutzflecken bedeckt: lehasta suknja, Ljub.
  75. lẹ́hati, -am, vb. impf. = lešiti, Šaleška dol. ( Št.)- C.
  76. ləhčáti, -ȃm, vb. impf. erleichtern, lindern, Jan., M., (lahč-) Mur.
  77. 1. lẹ́hət, -hta, m. ein Stück Acker über einer Mauer, Kras- Mik., C.; ein Ackergrund, terassenförmig gelegen, Štrek.; — prim. leha, Mik.
  78. 2. lèhət, -hta, m. = laket, lahet, der Ellbogen, Erj. (Som.).
  79. 3. lę̑hət, -hta, m. to mi je šlo v lehet = izgubil sem pri prodajanju, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  80. lẹ́hica, f. dem. leha, das Beetchen, Cig., Jan., M.
  81. ləhkáti, -ȃm, vb. impf. leicht machen: l. komu srce, l. koga, trösten, (lahkati) V.-Cig.
  82. ləhkǫ̑st, f. die Leichtigkeit, Mur., Cig., Jan.
  83. ləhkóta, f. die Leichtigkeit, (lahk-) Mur., Cig., Jan.; ləhkọ̑ta, Valj. (Rad).
  84. ləhkótica, f. die Ballote (ballota nigra), Cig., Medv. (Rok.); — die Muscateller-Salbei (salvia sclarea), Medv. (Rok.); — der Beifuß (artemisia), vzhŠt.- C.
  85. ləhkotíti, -ím, vb. impf. leicht machen, Cig., Jan.; lindern, (lahkotiti) Mur.
  86. lehkȏtnik, m. der Erleichterer, kajk.- Valj. (Rad).
  87. ləhnẹ́ti, -ę̑jem, vb. impf. leichter werden, Krn- Erj. (Torb.).
  88. lẹ̑hnik, m. die klebrige Salbei (salvia glutinosa), za Krnom- Erj. (Torb.).
  89. lẹ́hniti, -nem, vb. pf. vergehen, aufhören: sen lehne, vse lehne, ogr.- C.; (lejhniti, ogr.- Valj. [Rad]).
  90. ləhnják, m. der Kalktuff, Erj. (Min.); (lahnak, Cirk.- Baud.).
  91. ləhnọ̑st, f. die Leichtigkeit, die Gelindigkeit, (lah-) Mur., Cig.
  92. ləhnóta, f. = lehnost, (lah-) Mur.
  93. ləhnótən, -tna, adj. leichtlich, gelinde, (lah-) Mur.
  94. ləhtíti, -ím, vb. impf. = legotiti, C.
  95. lę̑j, interj. = glej, sieh, sieh da (lejta, lejte); lejte si! seht doch! Levst. (Zb. sp.); — prim. gledati.
  96. lẹ̀j, lẹ́ja, m. = lij, Dict.
  97. lẹjáti, lẹ̑jem, vb. impf. = liti, Mik., kajk.- Valj. (Rad); lẹjȇm, ogr.- Valj. (Rad).
  98. lẹ́k, m. 1) das Heilmittel, Ist.- Mur., Cig., Jan., Štrek., nk., pod Poreznom- Erj. (Torb.); za smrt ni leka, gegen den Tod ist kein Kraut gewachsen, Cig.; — die Dosis, Notr.- Cig.; — ein kleines Quantum: zlata ni v njem niti za lek, Erj. (Izb. sp.); — der Talisman, Čepovan ( Goriš.)- Erj. (Torb.); vedomca vrniti z mogočnimi leki, da ne pride v hišo, pri Trstu- LjZv.; — das Mittel, C.; pravni l., das Rechtsmittel, DZ.; — 2) kačji l., der Lauch (allium sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  99. lẹkár, -rja, m. 1) der Pharmaceut, Cig.; der Apotheker, Cig., Jan.; — 2) = zdravnik, Vod. (Bab.), Valj. (Rad).
  100. lẹkáriti, -ȃrim, vb. impf. Pharmaceut, Apotheker sein, Cig.

   33.948 34.048 34.148 34.248 34.348 34.448 34.548 34.648 34.748 34.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA