Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (34.401-34.500)

  1. lážən, -žna, adj. lügenhaft, falsch, Pseudo-, Cig., Jan., Cig. (T.); lȃžna pobožnost, die Frömmelei, Cig.; lažno umstvovanje, die Sophisterei, Cig. (T.); — pod lažnim imenom, pseudonym, Cig.
  2. laži-, v sestavah, Pseudo-, After- n. pr. lažiliberalizem; der Pseudoliberalismus, SlN.; laživrač, der Afterarzt, Bes.; lažiustavnost, die Pseudoconstitution, C., itd.
  3. lažljìv, -íva, adj. = lažniv, Mur., Jan., Št.
  4. lažljı̑vəc, -vca, m. = lažnivec, Mur.
  5. lažljı̑vka, f. 1) = lažnivka, Mur.; — 2) die Schlüsselblume (primula veris), C.
  6. lažljívost, f. = lažnivost, Mur., Jan.
  7. lažnè, -ę́ta, m. der Lügner, Notr.
  8. lažníca, f. 1) die Lügnerin, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Josch; tudi: die Rauke (sisymbrium), Josch.
  9. lažník, m. der Lügner, Mur., Cig., Jan.
  10. lažnìv, -íva, adj. lügenhaft, lügnerisch; l. prorok, ein Lügenprophet, Cig., Jan.; lažnive besede, lügenhafte Worte; — nam. ləžnìv.
  11. lažnı̑vəc, -vca, m. der Lügner; — nam. ləžnı̑vəc.
  12. lažnı̑vka, f. die Lügnerin; — nam. ləžnı̑vka.
  13. lažnívost, f. die Lügenhaftigkeit; — nam. ləžnívost.
  14. lažnı̑vstvọ, n. lügenhaftes Wesen, Mur., Ravn.- C.; — nam. ləžnı̑vstvọ.
  15. 1. lẹ̀, adv. 1) nur, (pri izpodbujanju in dovoljevanju); le pridi! komm nur! le počasi! nur langsam! le čakaj! warte nur! naj mi le pride, er möge mir nur kommen! rekli so mi, da naj le pridem, man sagte mir, ich möge nur kommen; — 2) nur immerfort: tolažil sem ga, on pa je le jokal; le še prositi, fortbitten, Cig.; — 3) nur, bloß, allein; le možje smejo biti voljeni; ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — le eden ne, kein einziger; le toličkaj ne, auch nicht das Geringste, Cig.; samo le, einzig nur; — 4) v vprašanju: nur; kam je le šel? wohin ist er nur gegangen? kaj le delata? was sie nur etwa machen? Mur.; — prim. stsl. lêtъ, licet, Mik.
  16. 2. le, (breznaglasna besedica, ki se pristavlja demonstrativnim besedam ali pa tudi pred nje stavi; v pisavi se navadno loči s črtico od demonstrativne besede; včasi pa je samostalnik vmes); da, hier; ta-le človek, dieser Mensch da; tam-le, tod-le, le-ta, le-tod, le-sem i. t. d.; le-k mestu, sogleich, ogr.- C.; — nastalo iz "glej", Mik. (Et.).
  17. lə̀b, ləbà, m. die Hirnschale, C.; — die Stirne, Jarn.
  18. lebę́d, m. = labod, Jarn., Jan.
  19. lebę́da, f. die Melde, Mik., Medv. (Rok.); bela ali povrtna l., die Garten- oder Zuckermelde (atriplex hortensis), divja l., die spitzblättrige Melde (atr. patula), morska l., die Meermelde (atr. halimus), Cig.; — prim. loboda.
  20. lebę́dən, -dna, adj. Melden-: lebȇdna uš, die Meldenlaus, Cig.
  21. lebę̑dnica, f. lebednice, die Melden (chenopodiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  22. lę̑bka, f. der Helm, ogr.- Valj. (Rad).
  23. 1. lę́ca, f. die Kanzel, der Predigtstuhl, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Kr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. letze, Vorlesung eines Abschnittes der Bibel in der Kirche, lat. lectio, Mik. (V. Gr. I. 314.).
  24. 2. lę́ca, f. das Trinkgeld, C., Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. bav. ze letz geben = als Trinkgeld geben, Levst. (Rok.).
  25. lę́canje, n. das Strecken der Glieder, Mur., kajk.- Valj. (Rad); po dolgočasnem lecanju preteko dopoldanske ure, Glas.
  26. lę́cati, -am, vb. impf. 1) biegen, C.; — l. komu, Schlingen legen, C.; — 2) l. se, sich strecken, sich recken ( z. B. vor Schläfrigkeit), Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — 3) l. se, beben, sich fürchten, zagen, C.; leca se duša moja, kajk.- Valj. (Rad); — 4) lecati, in Furcht, in Angst sein, ogr.- C.; verzagen, Meg.; — 5) l. za čim, nach etwas sich sehnen, C., ogr.- Mik.; — koren: lenk-; prim. lekniti.
  27. lə̀cən, -cna, m., nam. locen, die Vogelschlinge, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
  28. lę́cət, -cta, m. der Lebkuchen; lę́cet, eta, Št.; — prim. bav. lebzelten.
  29. lecijan, m. der Enzian, Cig., Jan., Mik.
  30. lę́ctar, -rja, m. der Lebkuchenverkäufer.
  31. lę́ča, f. 1) die Linse; prava l., die Linse (ervum lens); — turška l., der Blasenstrauch (colutea arborescens), Tuš. (R.); — divja l., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), M., C.; tudi: die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch; — vodna l., die Wasserlinse (lemna), Tuš. (B.); = žabja l., C.; — 2) die Linse im Ohr, Erj. (Som.); — 3) die Augenlinse, C.; (steklena) l., die Glaslinse ( phys.), Cig. (T.); kristalna l., die Krystallinse, Sen. (Fiz.); razmetna l., die Zerstreuungslinse, zbiralna l., die Sammellinse, Sen. (Fiz.); l. razmetnica, zbiralka, Cig. (T.); izbočena l., die Convexlinse, jamasta l., die Concavlinse, Sen. (Fiz.); l. priočnica, die Ocularlinse, l. predmetnica, die Objectivlinse, Cig. (T.).
  32. lę̑čar, -rja, m. der Linsenkäfer, Jan. (H.).
  33. lę́čast, adj. 1) linsenförmig, Mur., Cig., Jan.; lečasta žleza, die Linsendrüse, Cig.; — 2) mit linsenförmigen Fleckchen, C.
  34. 1. lę́čən, -čna, adj. Linsen-, Cig., Jan.; lę̑čna slama, Cig.
  35. lę́čevina, f. das Linsenstroh, Mur.- Cig., Jan.
  36. lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.- Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.- Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.- Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
  37. lę́čica, f. dem. leča, das Linschen; — die Sommersprosse, C.
  38. lẹčílọ, n. das Heilmittel, Jan.
  39. lę́čišče, n. der Acker, auf dem Linsen angebaut waren, Cig., Jan.
  40. 1. lẹ́čiti, lẹ̑čim, vb. impf. heilen, curieren, Cig., Jan., nk.; l. koga, Cig.; l. koga mrzlice, jemandem das Fieber vertreiben, Cig.; — l. komu s čim, Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.); l. ubogim ljudem, Levst. (Nauk); — l. se, medicinieren, Jan.; — l. se česa, sich etwas vom Halse schaffen, Cig.; — lečiti, mit Sympathiemitteln curieren, Notr.
  41. 2. lę́čiti, -im, vb. pf. = lekniti, zucken, C.
  42. lę̑čji, adj. Linsen-, M.
  43. lę̑čka, f. die Schlinge, Mik., kajk.- Valj.; lečko nastaviti pticam, ogr.- C.
  44. lę̑čnica, f. die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch.
  45. lẹ̑čnik, m. der Arzt, Cig., Jan., Slom., nk.
  46. lę̑d, lę̑da, ledȗ, m. das Eis: led se dela, es bildet sich Eis; pl. ledovi, Eisschollen, C.; — na led je posajen = er ist in den Sack geschoben, Mur., Met.
  47. ledár, -rja, m. der Eishändler, Cig., Jan.; der Eisführer, C.
  48. lę̑dast, adj. eisförmig, eisähnlich, Cig., Jan.
  49. lę̑dəc, -dca, m. der Krystall, V.-Cig., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  50. lę́deja, f. die Wade, zapŠt.- C.; — prim. rus. ljadveja, der Schenkel.
  51. 1. ledę̑n, adj. aus Eis, eisig, Eis-; ledena skorja, die Eiskruste; leden pot, beeister Weg; ledena doba, die Eisperiode, Cig. (T.); — človek ledenega srca, ein kaltherziger Mensch.
  52. 3. lę́dən, -dna, adj. Lenden-: lę̑dna kost, das Lenden- oder Darmbein, Cig., C.
  53. ledę̑nast, adj. eisicht, Mur.
  54. ledę́nčək, -čka, m. der Eisapfel, Cig.
  55. ledę́nəc, -nca, m. 1) der Monat Jänner, C.; — 2) der Kandelzucker, Jan. (H.).
  56. ledenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Eis werden, Z., Let., Vrt.; — krystallisieren, V.-Cig.; sol ledeni, Cig.
  57. ledeník, m. 1) der Eisberg, Cig.; plaziti se po snežnikih in ledenikih, Erj. (Izb. sp.); prim. lednik; — 2) der Eisapfel, Cig.; — 3) der Eisschuh, M., C.; das Steigeisen, C.
  58. ledenína, f. 1) das Eisfeld, Mur.; — 2) = sladoled, Gefrorenes, Cig.
  59. ledeníti, -ím, vb. impf. 1) beeisen, Cig.; — 2) l. se, zu Eis werden, Cig.; ledenijo se vode, DSv.; — 3) l. (se), krystallisieren, Cig. (T.).
  60. ledenják, m. ein Hufnagel für eisige Wege, der Eisnagel, Cig.
  61. ledę̑nost, f. die Eisigkeit, M.
  62. ledəvjè, n. die Lenden: okoli ledevja, ogr.- Cv. IV. 10.; prim. ledovje.
  63. 2. ledíca, f. = ledvica, Mur.
  64. 1. ledìč, -íča, m. kleines Eis, Bes.
  65. 2. ledìč, -íča, m. die Waldviehweide, C.
  66. lę́dija, f. die Wade, jvzhŠt., Kamnik ( Gor.)- C.; — pogl. ledeja.
  67. ledína, f. unbebautes, brachliegendes Ackerland; ledino orati; v ledino pustiti, öde lassen, nicht bearbeiten; — ein mit Gras bewachsener Platz, der keine Wiese ist, der Anger; na ledini pred hišo se otroci igrajo.
  68. ledínast, adj. unbebaut, mit Gras bewachsen, M.
  69. ledínica, f. 1) dem. ledina; kleiner Anger; l. pred hišo; — 2) lediníca, die Rasenerde, C.
  70. ledı̑njak, m. der am Anger Wohnende, Fr.- C.
  71. ledı̑nski, adj. das Brachland, den Anger betreffend, M.
  72. ledı̑nščica, f. das Marienblümchen (bellis perennis), jvzhŠt.
  73. ledíti se, -ím se, vb. impf. zu Eis werden, Cig., Jan.
  74. lę́dje, f. pl. die Lenden, die Lendengegend am Körper, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Notr.
  75. lę́dje, n. die Lenden, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; tudi: pl. ledja, Cig., Jan.; vaša ledja imajo prepasana biti, Ev. (Rok.).
  76. 1. ledníca, f. die Eisgrube, der Eiskeller, Jan., M., DZ.
  77. 2. lę̑dnica, f. das Lendenbein, das Darmbein, Mur., Cig., Vod. (Bab.).
  78. 1. ledník, m. 1) der Gletscher, Jarn., Cig., Jan., Jes., Erj. (Min.); — 2) eine Steinart, Polj.; — 3) der Eismonat (Jänner), Mur.
  79. 2. lę̑dnik, m. eine Art Wicke (vicia): mala grašica v silju, ima bridko zrno in majhno stročje, C.; po ledniku kruh pogreni, Z.
  80. lednı̑ški, adj. Gletscher-: l. ulom, die Gletscherlawine, ledniška groblja ali griža, die Gletschermoräne, ledniška miza, der Gletschertisch, Cig. (T.).
  81. ledosẹ̀k, -sẹ́ka, m. der Eishauer, Jan.
  82. lę́dovəc, -vca, m. der Eisspat, h. t.- Cig. (T.).
  83. ledǫ́vən, -vna, adj. Eis-: ledǫ̑vni toplomer, das Eiscalorimeter, Cig. (T.).
  84. ledovı̑t, adj. eisig, Bes.; Do ledovitih mej sveta, Levst. (Zb. sp.).
  85. 1. ledǫ̑vje, n. coll. Eismassen.
  86. 2. ledovjè, n. die Lenden, die Lendengegend, Dict., Cig., Mik., vzhŠt., Gor.; ("ledavje", Trub., Krelj); tudi: lę́dovje, vzhŠt.; = pl. ledovja: opaši svoja ledovja, Dalm.; (— tudi: ledovje f. pl.: tvoje ledovje te bodo bolele, moje ledovje so polne beteža, Dalm.); — nam. ledəvje; prim. ledje.
  87. lę̑drik, m. die Wegwarte, die Cichorie (cichorium intibus), Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. jedrik, regrad.
  88. 1. ledvę̑n, adj. = ledę̑n, Habd.- Mik.
  89. 2. lę́dvən, -dvəna, adj. 1) Lenden-: lę̑dvena mišca, der Lendenmuskel, ledvena odvodnica, die Lendenarterie, ledveno vretence, der Lendenwirbel, Cig. (T.).
  90. 3. ledvę̑n, adj. l. koš, koš za seno, iz tankih, dolgih ledvic, ki so druga od druge po eden decimeter oddaljene, dno pa je iz trt, Dobrepolje ( Dol.).
  91. ledvę́nəc, -nca, m. der Hornklee (lotus corniculatus), Cig.; — iz rus.
  92. ledvíčast, adj. nierenförmig, Cig., Jan., Erj. (Min.).
  93. ledvíčən, -čna, adj. Nieren-; ledvı̑čna pečenka, der Nierenbraten, V.-Cig.; — ledvično vretence, der Lendenwirbel, Erj. (Som.); ledvični pesek, der Lendengries, Cig.
  94. ledvı̑čnik, m. die Lendenwurz, Cig.
  95. ledvı̑čnjak, m. der Nephrit ( min.), Cig. (T.).
  96. lę̑g, m. die Brut: kokoši enega lega, Dol.
  97. lę́ga, f. das Liegen, Cig., Jan.; lena lega srečo bega, Npreg.- Cig., M.; lega mu dobro de, C.; — jabolka v lego dejati, abliegen lassen, Danj.- Mik.; — der Beischlaf, C.; nezakonska l., Dalm.; — 2) die Lage, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zemljepisna l., die geographische Lage, Jes.; — pri legi mi je, es ist mir gelegen, ich kann es leicht thun, C.; — die Schichte, die Lage, Cig., DZ.; — 3) die Lagerstätte, Mur.; močiti svojo lego s solzami, Dalm.; — 4) der Kragstein, V.-Cig.; — der Tragbaum = greda, Z.; — pl. lege, die Tragbäume für Fässer, Ljub.; die Lagerbäume auf dem Wirtschaftswagen, Notr.; die hängenden Tragbalken zur Transportierung von Bienenstöcken, Lašče- Levst. (Rok.); — 5) der Einschnitt, die Kerbe (der Zimmerleute), vzhŠt.- C.; — 6) das Gebrüte, Cig.; — 7) die Thierraçe, C.
  98. legalizácija, f. ämtliche Gültigmachung, die Legalisierung, DZ.
  99. lę́gar, -rja, m. 1) eine hitzige Krankheit, der Typhus, Mur., Cig., Jan., Slom., nk., Gor.; prim. nem. "Lagerfieber, Lagertyphus", C., Mik. (Et.); bav. leger, der Zustand des Liegens, C.; — 2) = kampišče, Dict.; — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, C., Goriška ok.- Erj. (Torb.); prim. legnar.
  100. lę́garščica, f. das Labkraut (galium), C.

   33.901 34.001 34.101 34.201 34.301 34.401 34.501 34.601 34.701 34.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA