Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (34.348-34.447)

  1. látovnik, m. das (aus Latten bestehende) Gartengeländer, C.
  2. látovščina, f. = latovski jezik, v katerem se zlogi navadnih besed prestavljajo ali med nje drugi na razne načine vrivajo, SlN.
  3. latrǫ̑vje, n. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Krn- Erj. (Torb.).
  4. 1. látva, f. eine seichte Milchschüssel, Mur., C., Valj. (Rad).
  5. lȃtvenik, m. das Lattengeländer, C.
  6. látvica, f. dem. 1. latva; 1) plitva mlečna posoda s "šobo", seichte Milchschüssel; pod latvico tudi pečejo pogačo, Štrek.; — 2) die Napfschnecke (patella), Erj. (Z.).
  7. látvička, f. die Weißwurz (polygonatum), Št.- Cig., C.
  8. 1. láva, f. tiefe, sumpfige Stelle neben einem Flusse oder in einem vertrockneten Flussbette, Št.- C.
  9. 2. láva, f. der Kamin, Cig., C.; — der Credenztisch, Pohl., Mur.; — prim. leva.
  10. 3. lāva, f. die aus einem Krater fließende Masse, die Lava, Cig., Jan., Cig. (T.).
  11. lavdica, f. = škrjanec, Z., Vrtov. (Km. k.); — prim. lat. alauda, Lerche.
  12. lavdíčica, f. dem. lavdica: Ptičica lavdičica, Npes.- Glas.
  13. lȃvək, -vka, m., M., nav. pl. lavki, die Ueberbleibsel (an Aehren, Obst, udgl.) nach der Ernte, Z.; (lavke, f. pl., C.).
  14. lȃvkanje, n. die Nachlese, Mur., Cig.
  15. lȃvkar, -rja, m. der Nachleser, ZgD.
  16. lȃvkati, -am, vb. impf. Nachlese halten, Mur., Cig., Jan., Savinska dol.; l. jagode, klasje, Ravn.
  17. lȃvkavəc, -vca, m. = lavkež, Cig., Jan.
  18. lȃvkež, m. der Nachleser, Cig., Jan.
  19. lávor, -rja, m. = lavorika, Z., nk.; — prim. hs. lovor.
  20. lȃvra, f. ein durch das Eis geschlagenes Loch, die Wuhne, die "Lauer", Jarn.; Mur., Cig., Jan., C.; — iz nem.
  21. lȃvrica, f. dem. lavra, C.
  22. lȃvšek, m. die Hirtentasche, Dol.- Cig.; — prim. lavžak.
  23. lȃvta, f. die Laute, Cig.; — iz nem.
  24. lȃvtar, -rja, m. der Lautenmacher, Cig.
  25. lavtáti, -ȃm, vb. impf. haschen, C.; — prim. 2. laptati.
  26. lȃvti, m. pl. strm, skalovit svet, kjer trava raste, Tolm.- Štrek. (Let.).
  27. lávtniti, lȃvtnem, vb. pf. haschen, schnappen: pes lavtne po kom (čem), Tolm.
  28. lȃvžak, m. der Hosensack, C.; — gotovo iz nem.
  29. 1. lȃz, m. 1) baumleere Fläche im Walde, das Gereute, das Neuland, neuer Acker, neue Wiese (meist umzäunt); laze delati, Cig.; laze žgati, Dol.- Mik.; laze kopati, Z.; — 2) eine leere Fläche im Weingarten oder Acker, Št.- C.; — na laz orati = ne delati leh, Tolm.- Štrek. (Let.).
  30. 2. làz, láza, m. neka ranta pri stogu ali kozolcu, Žabče, Krn- Erj. (Torb.); — gol, katera se na kozolškem odru predeva, da skladač nanjo stopa, Tolm.- Levst. (Rok.); — prim. laziti.
  31. 3. lȃz, m. v reku: nemam laza, ich habe keine Zeit, keine Muße, Cig., Jan., C., M., BlKr.
  32. láza, f. nekaka lestva, Gor.; einarmige Leiter, Jan. (H.).
  33. 1. lȃzar, -rja, m. 1) der Bewohner eines Gereutes, Cig., C.; od hribovskega selišča do samotnega lazarja, Zv.; — 2) der Roder, Cig.
  34. 2. lȃzar, -rja, m. 1) ein Kind, das noch nicht gehen kann, M.; — 2) die Nacktschnecke (limax sp.), Ip.- Erj. (Torb.).
  35. lazarēt, m. bolnica, hiralnica, das Lazareth, Cig., Jan.
  36. lȃzarica, f. neko jabolko, Drežnica pod Krnom- Erj. (Torb.).
  37. láze, f. pl. = 1. laz 1), M., C., Kr., Št.
  38. lázən, -zna, adj. Muße-: lȃzna ura, die Mußestunde, die Freistunde, Jan.; ni mi lazno, ich habe keine Zeit, Jan.; lazno, die Muße, Cig., Jan.; — prim. 3. laz.
  39. lȃzica, f. 1) die Laus, Cig., C., Mik., jvzhŠt.; — 2) das liegende Leinkraut (linaria elatine), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  40. lȃzina, f. 1) der Pachtzins für einen Neubruch: lazino dajati, Dol.; — 2) = 1. laz 1), M., C., Goriš.- Erj. (Torb.).
  41. láziti, lȃzim, vb. impf. zu kriechen pflegen, kriechen, herumkriechen, schleichen; po zelju gosenice lazijo; vsako noč okoli hiše lazi.
  42. lȃznik, m. der Schleicher, Mur., Cig.
  43. 1. laznína, f. die Abgabe vom Gereut, Cig.
  44. 2. laznína, f. coll. kriechende Thiere, das Gewürm, Cig., Jan., M., C.
  45. laznǫ̑ča, f. die Muße, die freie Zeit, Cig.
  46. lȃzovina, f. 1) die Abgabe von einem Gereut, Cig., C.; — 2) = 1. laz, lazina 2), Cig.
  47. lazūrəc, -rca, m. der Lasurstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  48. lazútati, -am, vb. impf. schwerfällig einhersteigen, schleichen, C., Z.
  49. lazútəlj, -tlja, m. der Lump, C.
  50. lȃž, ləžı̑, nav. lažı̑, f. die Lüge; debela, kosmata l., eine grobe Lüge; = košata l., C.; na laž koga postaviti, staviti, devati, jemanden einer Lüge zeihen, jemanden Lügen strafen; na lažeh ostati, der Lügen überwiesen werden; laži je plitko dno = kjer laž kosi, ondi ne večerja = laž ima kratke noge, Npreg.- Cig.
  51. lȃž, m. = lažnivec, kajk.- Valj. (Rad).
  52. lažà, -è, f. = laž, f., Meg., V.-Cig., Krelj, Dalm., Trub. i. dr.; na lažo staviti, Krelj, Trub.; na lažo se zanesti, Jap. (Prid.); ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; — nam. ləžà.
  53. lȃžəc, -žca, m. der Lügner, ogr.- Mik.
  54. lážən, -žna, adj. lügenhaft, falsch, Pseudo-, Cig., Jan., Cig. (T.); lȃžna pobožnost, die Frömmelei, Cig.; lažno umstvovanje, die Sophisterei, Cig. (T.); — pod lažnim imenom, pseudonym, Cig.
  55. laži-, v sestavah, Pseudo-, After- n. pr. lažiliberalizem; der Pseudoliberalismus, SlN.; laživrač, der Afterarzt, Bes.; lažiustavnost, die Pseudoconstitution, C., itd.
  56. lažljìv, -íva, adj. = lažniv, Mur., Jan., Št.
  57. lažljı̑vəc, -vca, m. = lažnivec, Mur.
  58. lažljı̑vka, f. 1) = lažnivka, Mur.; — 2) die Schlüsselblume (primula veris), C.
  59. lažljívost, f. = lažnivost, Mur., Jan.
  60. lažnè, -ę́ta, m. der Lügner, Notr.
  61. lažníca, f. 1) die Lügnerin, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Josch; tudi: die Rauke (sisymbrium), Josch.
  62. lažník, m. der Lügner, Mur., Cig., Jan.
  63. lažnìv, -íva, adj. lügenhaft, lügnerisch; l. prorok, ein Lügenprophet, Cig., Jan.; lažnive besede, lügenhafte Worte; — nam. ləžnìv.
  64. lažnı̑vəc, -vca, m. der Lügner; — nam. ləžnı̑vəc.
  65. lažnı̑vka, f. die Lügnerin; — nam. ləžnı̑vka.
  66. lažnívost, f. die Lügenhaftigkeit; — nam. ləžnívost.
  67. lažnı̑vstvọ, n. lügenhaftes Wesen, Mur., Ravn.- C.; — nam. ləžnı̑vstvọ.
  68. 1. lẹ̀, adv. 1) nur, (pri izpodbujanju in dovoljevanju); le pridi! komm nur! le počasi! nur langsam! le čakaj! warte nur! naj mi le pride, er möge mir nur kommen! rekli so mi, da naj le pridem, man sagte mir, ich möge nur kommen; — 2) nur immerfort: tolažil sem ga, on pa je le jokal; le še prositi, fortbitten, Cig.; — 3) nur, bloß, allein; le možje smejo biti voljeni; ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — le eden ne, kein einziger; le toličkaj ne, auch nicht das Geringste, Cig.; samo le, einzig nur; — 4) v vprašanju: nur; kam je le šel? wohin ist er nur gegangen? kaj le delata? was sie nur etwa machen? Mur.; — prim. stsl. lêtъ, licet, Mik.
  69. 2. le, (breznaglasna besedica, ki se pristavlja demonstrativnim besedam ali pa tudi pred nje stavi; v pisavi se navadno loči s črtico od demonstrativne besede; včasi pa je samostalnik vmes); da, hier; ta-le človek, dieser Mensch da; tam-le, tod-le, le-ta, le-tod, le-sem i. t. d.; le-k mestu, sogleich, ogr.- C.; — nastalo iz "glej", Mik. (Et.).
  70. lə̀b, ləbà, m. die Hirnschale, C.; — die Stirne, Jarn.
  71. lebę́d, m. = labod, Jarn., Jan.
  72. lebę́da, f. die Melde, Mik., Medv. (Rok.); bela ali povrtna l., die Garten- oder Zuckermelde (atriplex hortensis), divja l., die spitzblättrige Melde (atr. patula), morska l., die Meermelde (atr. halimus), Cig.; — prim. loboda.
  73. lebę́dən, -dna, adj. Melden-: lebȇdna uš, die Meldenlaus, Cig.
  74. lebę̑dnica, f. lebednice, die Melden (chenopodiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  75. lę̑bka, f. der Helm, ogr.- Valj. (Rad).
  76. 1. lę́ca, f. die Kanzel, der Predigtstuhl, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Kr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. letze, Vorlesung eines Abschnittes der Bibel in der Kirche, lat. lectio, Mik. (V. Gr. I. 314.).
  77. 2. lę́ca, f. das Trinkgeld, C., Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. bav. ze letz geben = als Trinkgeld geben, Levst. (Rok.).
  78. lę́canje, n. das Strecken der Glieder, Mur., kajk.- Valj. (Rad); po dolgočasnem lecanju preteko dopoldanske ure, Glas.
  79. lę́cati, -am, vb. impf. 1) biegen, C.; — l. komu, Schlingen legen, C.; — 2) l. se, sich strecken, sich recken ( z. B. vor Schläfrigkeit), Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — 3) l. se, beben, sich fürchten, zagen, C.; leca se duša moja, kajk.- Valj. (Rad); — 4) lecati, in Furcht, in Angst sein, ogr.- C.; verzagen, Meg.; — 5) l. za čim, nach etwas sich sehnen, C., ogr.- Mik.; — koren: lenk-; prim. lekniti.
  80. lə̀cən, -cna, m., nam. locen, die Vogelschlinge, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
  81. lę́cət, -cta, m. der Lebkuchen; lę́cet, eta, Št.; — prim. bav. lebzelten.
  82. lecijan, m. der Enzian, Cig., Jan., Mik.
  83. lę́ctar, -rja, m. der Lebkuchenverkäufer.
  84. lę́ča, f. 1) die Linse; prava l., die Linse (ervum lens); — turška l., der Blasenstrauch (colutea arborescens), Tuš. (R.); — divja l., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), M., C.; tudi: die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch; — vodna l., die Wasserlinse (lemna), Tuš. (B.); = žabja l., C.; — 2) die Linse im Ohr, Erj. (Som.); — 3) die Augenlinse, C.; (steklena) l., die Glaslinse ( phys.), Cig. (T.); kristalna l., die Krystallinse, Sen. (Fiz.); razmetna l., die Zerstreuungslinse, zbiralna l., die Sammellinse, Sen. (Fiz.); l. razmetnica, zbiralka, Cig. (T.); izbočena l., die Convexlinse, jamasta l., die Concavlinse, Sen. (Fiz.); l. priočnica, die Ocularlinse, l. predmetnica, die Objectivlinse, Cig. (T.).
  85. lę̑čar, -rja, m. der Linsenkäfer, Jan. (H.).
  86. lę́čast, adj. 1) linsenförmig, Mur., Cig., Jan.; lečasta žleza, die Linsendrüse, Cig.; — 2) mit linsenförmigen Fleckchen, C.
  87. 1. lę́čən, -čna, adj. Linsen-, Cig., Jan.; lę̑čna slama, Cig.
  88. lę́čevina, f. das Linsenstroh, Mur.- Cig., Jan.
  89. lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.- Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.- Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.- Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
  90. lę́čica, f. dem. leča, das Linschen; — die Sommersprosse, C.
  91. lẹčílọ, n. das Heilmittel, Jan.
  92. lę́čišče, n. der Acker, auf dem Linsen angebaut waren, Cig., Jan.
  93. 1. lẹ́čiti, lẹ̑čim, vb. impf. heilen, curieren, Cig., Jan., nk.; l. koga, Cig.; l. koga mrzlice, jemandem das Fieber vertreiben, Cig.; — l. komu s čim, Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.); l. ubogim ljudem, Levst. (Nauk); — l. se, medicinieren, Jan.; — l. se česa, sich etwas vom Halse schaffen, Cig.; — lečiti, mit Sympathiemitteln curieren, Notr.
  94. 2. lę́čiti, -im, vb. pf. = lekniti, zucken, C.
  95. lę̑čji, adj. Linsen-, M.
  96. lę̑čka, f. die Schlinge, Mik., kajk.- Valj.; lečko nastaviti pticam, ogr.- C.
  97. lę̑čnica, f. die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch.
  98. lẹ̑čnik, m. der Arzt, Cig., Jan., Slom., nk.
  99. lę̑d, lę̑da, ledȗ, m. das Eis: led se dela, es bildet sich Eis; pl. ledovi, Eisschollen, C.; — na led je posajen = er ist in den Sack geschoben, Mur., Met.
  100. ledár, -rja, m. der Eishändler, Cig., Jan.; der Eisführer, C.

   33.848 33.948 34.048 34.148 34.248 34.348 34.448 34.548 34.648 34.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA