Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (34.301-34.400)

  1. lástovčnjak, m. = lastovčjak, Cig.
  2. lástovica, f. die Schwalbe; lastovice, Spaltschnäbler (fissirostres), Erj. (Ž.); domača ali kmetska l., die Rauch- oder Dorfschwalbe (hirundo rustica), Erj. (Ž.); = črna l., Cig.; hišna ali mestna l., die Haus- oder Fensterschwalbe (hirundo urbica), Erj. (Ž.); — morska l. (neka riba): der schwalbenartige Knurrhahn (trigla hirundo), Erj. (Ž.), Lovrana- Erj. (Torb.).
  3. lástovičar, -rja, m. der Schwalbenschwanz (papilio Machaon), Erj. (Ž.).
  4. lástovičən, -čna, adj. = lastovičji, Guts., Cig.; lastovično gnezdo, Dalm.
  5. lástovičica, f. das Schellkraut (chelidonium majus), Cig.
  6. lástovičjak, m. der Schwalbenkoth, Cig., Jan.
  7. lástovičji, adj. Schwalben-, Mur., Jan.
  8. lastovı̑t, adj. eigenthümlich, Mur., Cig. (T.); — lastovito mesto = neko mesto, Prip.- Mik.
  9. lastovítən, -tna, adj. = lastovit, Mur., Jan.
  10. lastovı̑tost, f. die Eigenheit, die Eigenthümlichkeit, Cig. (T.), DZ., kajk.- Valj. (Rad).
  11. lástovjak, m. der Schwalbenmist, Mur., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  12. lastúr, -rja, m. =hudournik, die Mauerschwalbe, C.
  13. lasturják, m. die Mauerschwalbe, C.
  14. lȃšč, f. v izrazu: na vso lašč, eigens, besonders: na vso lašč sem prišel, ich bin eigens zu dem Zwecke gekommen, Polj.; deček se na vso lašč dobro uči, besonders gut, Polj.; hiša mi je na vso lašč narejena, ganz nach Wunsch, Notr.; — prim. nalašč.
  15. laščə̀c, -čəcà, m. die Zecke (ixodes ricinus), Lašče- Erj. (Torb., Ž.); drži se me kakor laščəc, Jurč.; — prim. loščec.
  16. lȃška, f. ovčje ime, Erj. (Torb.).
  17. lȃšta, f. die Leiste; — iz nem.
  18. lȃštica, f. dem. lašta.
  19. lȃštnik, m. der Leistenhobel, Cig.
  20. lȃt, lȃta, latȗ, m. 1) die Rispe ( z. B. bei der Hirse, dem Hafer), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); če oves kaže lat, mine glad, C.; — 2) = klas, Mur., Danj. (Posv. p.); — 3) = koruzni strok, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. vlat.
  21. láta, f. die Latte; late, die Querbalken bei Garbenharfen, M., C.; — iz nem.
  22. lȃtast, adj. rispenförmig, Cig.
  23. látati, -am, vb. impf. belatten, Cig.; = late s klini pribijati, C.; latáti, Cirk.- Baud.
  24. látati se, -am se, vb. impf. ad lotiti se; l. se česa, etwas unternehmen, sich einer Sache annehmen, befleißigen, Cig., C.; — nam. lačati se.
  25. lȃtəc, -tca, m. dem. lat, m., Mur.
  26. latíca, f. der Maiskolben: koruzna l., Ip.- Erj. (Torb.).
  27. latìč, -íča, m. dem. lat, m.; das Rispchen: proso zasliši mlatiče, pa skoči v latiče, M.
  28. 1. latína, f. = lat m. 1), die Rispe, Cig., C., Burg.
  29. 2. latína, f. 1) = lata, C.; — 2) dolgo, neobtesano, neomajeno smrekovo drevo, Notr.
  30. latı̑nčevati, -ujem, vb. impf. povsod latinščino štuliti, lateineln, Cig.
  31. latínčiti, -ı̑nčim, vb. impf. latinisieren, Cig.
  32. latı̑nəc, -nca, m. der Lateiner, Cig.
  33. latíniti, -ı̑nim, vb. impf. latinisieren, nk.; — ins Latein übersetzen, nk.
  34. látiti, -im, vb. impf. belatten: streho l., C.
  35. 1. latíti se, -ím se, vb. impf. in Rispen schießen, Cig.
  36. 2. látiti se, -im se, vb. pf. = lotiti se, C., Lašče- Levst. (Rok.).
  37. latjè, n. coll. 1) die Rispen, Cig., Jan., Valj. (Rad); proso gre v latje, Notr.; — 2) divje l., das Hirsengras (milium), Cig., Medv. (Rok.); — medvedovo l., die Sumpfspierstaude (spiraea ulmaria), Tuš. (R.), Polj.
  38. lȃtkati, -am, vb. impf. eine Aehrennachlese halten, Mik. (Et.).
  39. lȃtki, m. pl. die Waden, Guts., Pohl., Mur., Met.
  40. latník, m. 1) der Lattennagel; — 2) die Latte, an welcher die Rebe gezogen wird, die Rebenlatte, die Rebenstange, M., C.; — 3) das Rebenspalier, das Rebengeländer, ein daraus gemachter Laubengang oder eine solche Laube, Alas., Cig., C., Štrek., Notr., Ip., Prim.; — tudi: lȃtnik.
  41. latnják, m. 1) der Lattennagel, C.; — 2) der Lattenbohrer, ogr.- C.
  42. latopír, m. = netopir, C.
  43. latov, m. der Ueberreiter (Finanzwächter), Mik. (Et.); — prim. magy. látó, Mik. (Et.).
  44. latováti se, -ȗjem se, vb. impf. in Rispen, Aehren schießen, Mur., Cig., C.
  45. látovəc, -vca, m. der Lattennagel, Cig.
  46. latǫ́vina, f. entkörnter Maiskolben, Bilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  47. latovjè, n. coll. Rispen, Mur., Cig., Jan., Vrt., Valj. (Rad).
  48. látovnik, m. das (aus Latten bestehende) Gartengeländer, C.
  49. látovščina, f. = latovski jezik, v katerem se zlogi navadnih besed prestavljajo ali med nje drugi na razne načine vrivajo, SlN.
  50. latrǫ̑vje, n. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Krn- Erj. (Torb.).
  51. 1. látva, f. eine seichte Milchschüssel, Mur., C., Valj. (Rad).
  52. lȃtvenik, m. das Lattengeländer, C.
  53. látvica, f. dem. 1. latva; 1) plitva mlečna posoda s "šobo", seichte Milchschüssel; pod latvico tudi pečejo pogačo, Štrek.; — 2) die Napfschnecke (patella), Erj. (Z.).
  54. látvička, f. die Weißwurz (polygonatum), Št.- Cig., C.
  55. 1. láva, f. tiefe, sumpfige Stelle neben einem Flusse oder in einem vertrockneten Flussbette, Št.- C.
  56. 2. láva, f. der Kamin, Cig., C.; — der Credenztisch, Pohl., Mur.; — prim. leva.
  57. 3. lāva, f. die aus einem Krater fließende Masse, die Lava, Cig., Jan., Cig. (T.).
  58. lavdica, f. = škrjanec, Z., Vrtov. (Km. k.); — prim. lat. alauda, Lerche.
  59. lavdíčica, f. dem. lavdica: Ptičica lavdičica, Npes.- Glas.
  60. lȃvək, -vka, m., M., nav. pl. lavki, die Ueberbleibsel (an Aehren, Obst, udgl.) nach der Ernte, Z.; (lavke, f. pl., C.).
  61. lȃvkanje, n. die Nachlese, Mur., Cig.
  62. lȃvkar, -rja, m. der Nachleser, ZgD.
  63. lȃvkati, -am, vb. impf. Nachlese halten, Mur., Cig., Jan., Savinska dol.; l. jagode, klasje, Ravn.
  64. lȃvkavəc, -vca, m. = lavkež, Cig., Jan.
  65. lȃvkež, m. der Nachleser, Cig., Jan.
  66. lávor, -rja, m. = lavorika, Z., nk.; — prim. hs. lovor.
  67. lȃvra, f. ein durch das Eis geschlagenes Loch, die Wuhne, die "Lauer", Jarn.; Mur., Cig., Jan., C.; — iz nem.
  68. lȃvrica, f. dem. lavra, C.
  69. lȃvšek, m. die Hirtentasche, Dol.- Cig.; — prim. lavžak.
  70. lȃvta, f. die Laute, Cig.; — iz nem.
  71. lȃvtar, -rja, m. der Lautenmacher, Cig.
  72. lavtáti, -ȃm, vb. impf. haschen, C.; — prim. 2. laptati.
  73. lȃvti, m. pl. strm, skalovit svet, kjer trava raste, Tolm.- Štrek. (Let.).
  74. lávtniti, lȃvtnem, vb. pf. haschen, schnappen: pes lavtne po kom (čem), Tolm.
  75. lȃvžak, m. der Hosensack, C.; — gotovo iz nem.
  76. 1. lȃz, m. 1) baumleere Fläche im Walde, das Gereute, das Neuland, neuer Acker, neue Wiese (meist umzäunt); laze delati, Cig.; laze žgati, Dol.- Mik.; laze kopati, Z.; — 2) eine leere Fläche im Weingarten oder Acker, Št.- C.; — na laz orati = ne delati leh, Tolm.- Štrek. (Let.).
  77. 2. làz, láza, m. neka ranta pri stogu ali kozolcu, Žabče, Krn- Erj. (Torb.); — gol, katera se na kozolškem odru predeva, da skladač nanjo stopa, Tolm.- Levst. (Rok.); — prim. laziti.
  78. 3. lȃz, m. v reku: nemam laza, ich habe keine Zeit, keine Muße, Cig., Jan., C., M., BlKr.
  79. láza, f. nekaka lestva, Gor.; einarmige Leiter, Jan. (H.).
  80. 1. lȃzar, -rja, m. 1) der Bewohner eines Gereutes, Cig., C.; od hribovskega selišča do samotnega lazarja, Zv.; — 2) der Roder, Cig.
  81. 2. lȃzar, -rja, m. 1) ein Kind, das noch nicht gehen kann, M.; — 2) die Nacktschnecke (limax sp.), Ip.- Erj. (Torb.).
  82. lazarēt, m. bolnica, hiralnica, das Lazareth, Cig., Jan.
  83. lȃzarica, f. neko jabolko, Drežnica pod Krnom- Erj. (Torb.).
  84. láze, f. pl. = 1. laz 1), M., C., Kr., Št.
  85. lázən, -zna, adj. Muße-: lȃzna ura, die Mußestunde, die Freistunde, Jan.; ni mi lazno, ich habe keine Zeit, Jan.; lazno, die Muße, Cig., Jan.; — prim. 3. laz.
  86. lȃzica, f. 1) die Laus, Cig., C., Mik., jvzhŠt.; — 2) das liegende Leinkraut (linaria elatine), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  87. lȃzina, f. 1) der Pachtzins für einen Neubruch: lazino dajati, Dol.; — 2) = 1. laz 1), M., C., Goriš.- Erj. (Torb.).
  88. láziti, lȃzim, vb. impf. zu kriechen pflegen, kriechen, herumkriechen, schleichen; po zelju gosenice lazijo; vsako noč okoli hiše lazi.
  89. lȃznik, m. der Schleicher, Mur., Cig.
  90. 1. laznína, f. die Abgabe vom Gereut, Cig.
  91. 2. laznína, f. coll. kriechende Thiere, das Gewürm, Cig., Jan., M., C.
  92. laznǫ̑ča, f. die Muße, die freie Zeit, Cig.
  93. lȃzovina, f. 1) die Abgabe von einem Gereut, Cig., C.; — 2) = 1. laz, lazina 2), Cig.
  94. lazūrəc, -rca, m. der Lasurstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  95. lazútati, -am, vb. impf. schwerfällig einhersteigen, schleichen, C., Z.
  96. lazútəlj, -tlja, m. der Lump, C.
  97. lȃž, ləžı̑, nav. lažı̑, f. die Lüge; debela, kosmata l., eine grobe Lüge; = košata l., C.; na laž koga postaviti, staviti, devati, jemanden einer Lüge zeihen, jemanden Lügen strafen; na lažeh ostati, der Lügen überwiesen werden; laži je plitko dno = kjer laž kosi, ondi ne večerja = laž ima kratke noge, Npreg.- Cig.
  98. lȃž, m. = lažnivec, kajk.- Valj. (Rad).
  99. lažà, -è, f. = laž, f., Meg., V.-Cig., Krelj, Dalm., Trub. i. dr.; na lažo staviti, Krelj, Trub.; na lažo se zanesti, Jap. (Prid.); ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; — nam. ləžà.
  100. lȃžəc, -žca, m. der Lügner, ogr.- Mik.

   33.801 33.901 34.001 34.101 34.201 34.301 34.401 34.501 34.601 34.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA