Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (34.248-34.347)

  1. lārfa, f. die Larfe; — iz nem.
  2. lȃs, lȃsa, lasȗ, m. 1) das (einzelne) Haupthaar; za l. ne odjenjati, kein Haar breit weichen; ni za l. boljši, er ist um kein Haar besser, Cig.; lasje mu po koncu stoje, die Haare stehen ihm zuberge; dolgi lasje, kratka pamet, Npreg.- Levst. (Zb. sp.); lasje mi gredo z glave, ich verliere Haare; lase si puliti, sich die Haare raufen; vino mu gre v lase, dobil ga je v lase, der Wein steigt ihm zu Kopfe; lasje ga bole, er hat einen Katzenjammer; — 2) gospenji lasje, das Frauenhaar (adiantum), Dict.; — Marije device lasje, das Forchgras (poa annua), Cig., Jan.; — žabji las, der Wasserstern (callitriche), Cig.; — nam. vlas.
  3. lȃs, -ı̑, f. dolga ranta, na kateri stoje streharji, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. 2. laz.
  4. lasár, -rja, m. der Haarhändler, Cig.
  5. lȃsast, adj. haaricht, haarförmig, Mur., Cig., Jan.; lasasta cevčica, das Haarröhrchen, Cig. (T.); lasaste cevi, die Capillargefäße, Cig. (T.); lasasto zlato, das Haargold, Cig.
  6. lasàt, -áta, adj. haarig, behaart, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); lasata rastlina, die Haarpflanze, Cig.; — lasata zvezda, der Komet, Dict.- Mik.; — stark behaart: lasata glava, Zv.
  7. lasáti, -ȃm, vb. impf. 1) bei den Haaren ziehen, bei den Haaren nehmen und beuteln; l. se, sich in den Haaren liegen; — 2) lásati, nečisto kositi, Gor.; prim. kosmatati.
  8. lȃsčək, m. dem. lasec; das Härchen; — pl. lasčki, die Kleeseide (cuscuta europaea), Dol.
  9. lȃsəc, -sca, m. dem. las; das Härchen; — lasci device Marije, das Frauenhaar (adiantum capillus Veneris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  10. lȃsək, -ska, m. = lasec; device Marije laski, das Rispengras (poa annua), Medv. (Rok.).
  11. lasək, -ska, adj. wohllüstig: laski možje, Jsvkr.; — prim. laskrn (?).
  12. 2. lasən, -sna, adj. flink, Dol.- Cig.; — prim. hs. lasan, leicht.
  13. lásica, f. = podlasica, das Wiesel, Mur., Jan.
  14. lásiti, -im, vb. impf. ad izlasiti; ablösen bei einer Arbeit, Levst. (Rok.).
  15. laskatati, -ačem, vb. impf., pogl. lesketati.
  16. laskȃtelj, m. der Schmeichler, Cig. (T.).
  17. láskati, -am, vb. impf. schmeicheln: l. komu, Cig. (T.); laskam si, ich schmeichle mir, C.; — l. se komu, jemandem schmeicheln, Jan., nk.; — hs., stsl.
  18. 1. láskav, adj. schmeichelhaft, Jan., Zora.
  19. 2. láskav, adj. leckerhaft, Jan.; wählerisch: krava je zelo laskava = izbirčna, LjZv.; — prim. laskrn.
  20. láskavəc, -vca, m. der Schmeichler, Z.
  21. láskrn, adj. naschhaft, leckerhaft, Cig., Jan., C.; — prim. stsl. laskosrъdъ, laskrъdъ, leckerhaft.
  22. láskrnež, m. = laskrn človek, Cig.
  23. láskrnik, m. = laskrnež, Cig.
  24. lasnàt, -áta, adj. haarig, Mur., Cig.
  25. lasníca, f. 1) die Haarröhre, Jan.; das Capillargefäß, Cig.; — 2) der Haarwulst, die Haartour, V.-Cig.; — 3) der Fadenwurm, die Trichine (trichina spiralis), Erj. (Ž.); — 4) eine Art langes Gras, Rez.- C.
  26. lasnı̑čar, -rja, m. der Friseur, Cig., Jan.
  27. lasník, m. 1) = predenica, die Kleeseide, Dol.; — 2) = lasišče, Cig.
  28. lasoplèt, -plę́ta, m. der Damenfriseur, Cig., Jan.
  29. 1. lȃst, -ı̑, f. das Grundeigenthum, der Besitz, Cig., Levst. (Nauk); — das Eigenthum; v lasti imeti, zueigen haben, inhaben, Jan.; = v last imeti, Cig.; v last dati, zueigen geben, Jan. (H.); kupiti kaj v l., durch Kauf etwas eigenthümlich an sich bringen, Mur.; zaklad v svojo last pripraviti, Ravn.- Valj. (Rad); — nam. vlast.
  30. 2. lȃst, -ı̑, f. die Gemächlichkeit, die Muße, C.; — prim. hs. last, f. die Leichtigkeit.
  31. lástava, f. polukrožen izrezek na robu ovčjega ušesa (znamenje, čegava je ovca), Vrsno- Erj. (Torb.).
  32. lástən, -stna, adj. 1) eigen; svojo lastno hišno imeti; lastna volja, der Eigenwille, C.; lastna ljubezen, Eigenliebe, Mur., Cig., Jan.; lastna hvala, das Eigenlob, Cig., Jan.; lastna škoda ga je izučila, er ist durch eigenen Schaden klug geworden, Cig.; — lastno ime, der Eigenname; — 2) zahm, zutraulich, Goriš.- Štrek. (Let.).
  33. lastíłən, -łna, adj. zueignend, possessiv, ( gramm.) Jan.
  34. lastína, f. das Eigenthum, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; svojo lastino razdeliti, Škrinj.; tuja l. mu je sveta, LjZv.; kraljeve lastine, die Domänen, Cig.; — was zum Grunde hinzuerworben ist, die Ueberlandgründe, Cig., Svet. (Rok.).
  35. lastı̑nar, -rja, m. = lastnik, Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  36. lastı̑nəc, -nca, m. ehemals: der servitutsberechtigte Unterthan einer Herrschaft, Z.; der Freisaße, Dol.- Z.
  37. lastı̑njak, m. der Eigenthümer, Mur.
  38. lastı̑nski, adj. das Eigenthum betreffend: lastinska pravica, das Eigenthumsrecht, Cig.
  39. lastı̑nstvọ, n. das Eigenthum, Cig., Jan., ogr.- M.
  40. lastíti, -ím, vb. impf. l. si kaj, sich etwas zueignen, auf etwas Anspruch machen, Mur., Cig., Jan., nk.; — l. se česa, etwas als Eigenthum ansprechen, Cig., Svet. (Rok.), Navr. (Let.), Polj.; l. se koga, sich an jemanden halten: deček se le mene lasti, Polj.
  41. lastívən, -vna, adj. eigen, ogr.- M.; žene podložne bodite lastivnim možem, ogr.- Valj. (Rad); l. gospod, sein eigener Herr, ogr.
  42. lastníca, f. die Eigenthümerin.
  43. lastnı̑ja, f. die Eigenheit, die Eigenthümlichkeit, Cig., Jan., ZgD., nk.
  44. lastník, m. der Eigenthümer.
  45. lastnína, f. das Eigenthum; zasebna l., das Privateigenthum, Cig.; — = lastina, die Ueberlandgründe, Ig, Železniki ( Gor.).
  46. lastnı̑nəc, -nca, m. = lastnik, Levst. (Zb. sp.).
  47. lastnı̑nski, adj. Eigenthums-; lastninska stvar, das Eigenthumsobject, Levst. (Pril.).
  48. lastnı̑nstvọ, n. das Eigenthum: lastninstvu nevaren, für die Sicherheit des Eigenthums gefährlich, DZ.
  49. lastnı̑štvọ, n. die Eigenthümerschaft, die Inhabung, Nov., nk.; l. kakega časnika, nk.
  50. lastnóba, f. die Eigenheit, Mur.
  51. lastnorǫ́čən, -čna, adj. = svojeročen, eigenhändig, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  52. lastopę̑r, m. = hudournik, die Mauerschwalbe, Rogatec- C.
  53. lástovčjak, m. der Schwalbenmist, Z.
  54. lástovčnjak, m. = lastovčjak, Cig.
  55. lástovica, f. die Schwalbe; lastovice, Spaltschnäbler (fissirostres), Erj. (Ž.); domača ali kmetska l., die Rauch- oder Dorfschwalbe (hirundo rustica), Erj. (Ž.); = črna l., Cig.; hišna ali mestna l., die Haus- oder Fensterschwalbe (hirundo urbica), Erj. (Ž.); — morska l. (neka riba): der schwalbenartige Knurrhahn (trigla hirundo), Erj. (Ž.), Lovrana- Erj. (Torb.).
  56. lástovičar, -rja, m. der Schwalbenschwanz (papilio Machaon), Erj. (Ž.).
  57. lástovičən, -čna, adj. = lastovičji, Guts., Cig.; lastovično gnezdo, Dalm.
  58. lástovičica, f. das Schellkraut (chelidonium majus), Cig.
  59. lástovičjak, m. der Schwalbenkoth, Cig., Jan.
  60. lástovičji, adj. Schwalben-, Mur., Jan.
  61. lastovı̑t, adj. eigenthümlich, Mur., Cig. (T.); — lastovito mesto = neko mesto, Prip.- Mik.
  62. lastovítən, -tna, adj. = lastovit, Mur., Jan.
  63. lastovı̑tost, f. die Eigenheit, die Eigenthümlichkeit, Cig. (T.), DZ., kajk.- Valj. (Rad).
  64. lástovjak, m. der Schwalbenmist, Mur., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  65. lastúr, -rja, m. =hudournik, die Mauerschwalbe, C.
  66. lasturják, m. die Mauerschwalbe, C.
  67. lȃšč, f. v izrazu: na vso lašč, eigens, besonders: na vso lašč sem prišel, ich bin eigens zu dem Zwecke gekommen, Polj.; deček se na vso lašč dobro uči, besonders gut, Polj.; hiša mi je na vso lašč narejena, ganz nach Wunsch, Notr.; — prim. nalašč.
  68. laščə̀c, -čəcà, m. die Zecke (ixodes ricinus), Lašče- Erj. (Torb., Ž.); drži se me kakor laščəc, Jurč.; — prim. loščec.
  69. lȃška, f. ovčje ime, Erj. (Torb.).
  70. lȃšta, f. die Leiste; — iz nem.
  71. lȃštica, f. dem. lašta.
  72. lȃštnik, m. der Leistenhobel, Cig.
  73. lȃt, lȃta, latȗ, m. 1) die Rispe ( z. B. bei der Hirse, dem Hafer), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); če oves kaže lat, mine glad, C.; — 2) = klas, Mur., Danj. (Posv. p.); — 3) = koruzni strok, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. vlat.
  74. láta, f. die Latte; late, die Querbalken bei Garbenharfen, M., C.; — iz nem.
  75. lȃtast, adj. rispenförmig, Cig.
  76. látati, -am, vb. impf. belatten, Cig.; = late s klini pribijati, C.; latáti, Cirk.- Baud.
  77. látati se, -am se, vb. impf. ad lotiti se; l. se česa, etwas unternehmen, sich einer Sache annehmen, befleißigen, Cig., C.; — nam. lačati se.
  78. lȃtəc, -tca, m. dem. lat, m., Mur.
  79. latíca, f. der Maiskolben: koruzna l., Ip.- Erj. (Torb.).
  80. latìč, -íča, m. dem. lat, m.; das Rispchen: proso zasliši mlatiče, pa skoči v latiče, M.
  81. 1. latína, f. = lat m. 1), die Rispe, Cig., C., Burg.
  82. 2. latína, f. 1) = lata, C.; — 2) dolgo, neobtesano, neomajeno smrekovo drevo, Notr.
  83. latı̑nčevati, -ujem, vb. impf. povsod latinščino štuliti, lateineln, Cig.
  84. latínčiti, -ı̑nčim, vb. impf. latinisieren, Cig.
  85. latı̑nəc, -nca, m. der Lateiner, Cig.
  86. latíniti, -ı̑nim, vb. impf. latinisieren, nk.; — ins Latein übersetzen, nk.
  87. látiti, -im, vb. impf. belatten: streho l., C.
  88. 1. latíti se, -ím se, vb. impf. in Rispen schießen, Cig.
  89. 2. látiti se, -im se, vb. pf. = lotiti se, C., Lašče- Levst. (Rok.).
  90. latjè, n. coll. 1) die Rispen, Cig., Jan., Valj. (Rad); proso gre v latje, Notr.; — 2) divje l., das Hirsengras (milium), Cig., Medv. (Rok.); — medvedovo l., die Sumpfspierstaude (spiraea ulmaria), Tuš. (R.), Polj.
  91. lȃtkati, -am, vb. impf. eine Aehrennachlese halten, Mik. (Et.).
  92. lȃtki, m. pl. die Waden, Guts., Pohl., Mur., Met.
  93. latník, m. 1) der Lattennagel; — 2) die Latte, an welcher die Rebe gezogen wird, die Rebenlatte, die Rebenstange, M., C.; — 3) das Rebenspalier, das Rebengeländer, ein daraus gemachter Laubengang oder eine solche Laube, Alas., Cig., C., Štrek., Notr., Ip., Prim.; — tudi: lȃtnik.
  94. latnják, m. 1) der Lattennagel, C.; — 2) der Lattenbohrer, ogr.- C.
  95. latopír, m. = netopir, C.
  96. latov, m. der Ueberreiter (Finanzwächter), Mik. (Et.); — prim. magy. látó, Mik. (Et.).
  97. latováti se, -ȗjem se, vb. impf. in Rispen, Aehren schießen, Mur., Cig., C.
  98. látovəc, -vca, m. der Lattennagel, Cig.
  99. latǫ́vina, f. entkörnter Maiskolben, Bilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  100. latovjè, n. coll. Rispen, Mur., Cig., Jan., Vrt., Valj. (Rad).

   33.748 33.848 33.948 34.048 34.148 34.248 34.348 34.448 34.548 34.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA