Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (34.101-34.200)

  1. láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; ( nav. lǫ̑že; lažej, Trub.- Mik.).
  2. láhən, -hna, adj. leicht, sacht, gelinde, Mur., Cig., Jan., C.; lahno stopati, leise treten, Cig.
  3. láhət, -hta, m. = laket, lekat, na vzhodu.
  4. lahkaj, adv. vielleicht, Meg., Jan., Boh., Dalm., C.; ali je na poti, ali lahkaj spi? Dalm.
  5. lahkáti, -ȃm, vb. impf., V.-Cig., pogl. lehkati.
  6. lahkič, adv. leicht möglich, vielleicht, Mur., C.
  7. lahkǫ̑ča, f., M., Dol., pogl. lehkoča.
  8. lahkodúšən, adj. = lahkomiseln, C.
  9. lahkokrȗhar, -rja, m. ein leichtlebiger Mensch, Zv.
  10. lahkokŕvən, -vna, adj. leichtblütig, sanguinisch, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
  11. lahkokȓvnik, m. der Sanguiniker, Cig.
  12. lahkokŕvnost, f. die Leichtblütigkeit, Cig., M.
  13. lahkọ̑st, f., Mur., Cig., Jan., pogl. lehkost.
  14. láhkovəc, -vca, m. = lahki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.
  15. lahkovę́rən, -rna, adj. leichtgläubig, Mur., Cig., Jan.
  16. lahkovę̑rnež, m. der Leichtgläubige, SlN.
  17. lahkovę́rnost, f. die Leichtgläubigkeit, Mur., Cig.
  18. lahkožı̑včək, -čka, m. dem. lahkoživec, LjZv.
  19. lahkožı̑vəc, -vca, m. ein leichtsinnig, ohne Sorgen lebender Mensch, Cig., Jan., nk.
  20. lahnák, m., Polj., Cirk.- Baud., pogl. lehnjak.
  21. láhnost, f., Mur., Cig., pogl. lehnost.
  22. lahnóta, f., Mur., pogl. lehnota.
  23. lahnótən, -tna, adj., Mur., pogl. lehnoten.
  24. lahǫ̑n, m. der es mit der italianisierenden Partei hält, C.
  25. lȃj, m. das Gebell, Mur., Cig., Jan., Met., Nov.
  26. lája, f. das Gebell, Valj. (Rad); lajo gnati, bellen, Danj.- M.; lesena laja terilj, Danj. (Posv. p.).
  27. lajáč, m. der Präriewolf (canis latrans), Erj. (Ž.).
  28. lȃjati, -jam, -jem, vb. impf. bellen; l. na koga, nad kom, jemand anbellen; lajal je rad na tati, Rog.; — schreien, keifen, schmälen, Cig., Jan., M.; — lärmen: fantje okoli hiše lajajo, Dol.; — "štulec" mu lajajo, man schilt ihn "štulec", Idrija; l. = zvati, klicati, Goriš.- Štrek. (Let.).
  29. lájav, adj. zum Bellen geneigt, M.; — zum Keifen, Schmälen geneigt, Cig., Jan., BlKr.- M.; lajava usta, ein freches Maul, Cig.; lajavi posli, Trub.
  30. lájavəc, -vca, m. der Beller, Cig., M.; — der Keifer, der Schreier, Cig., Jan., BlKr.- M., Mik.; = hudojezičen človek, Dict.
  31. lájavka, f. die Bellerin, M.; — die Keiferin, Dict.- Mik.
  32. lȃjavt, m. der Keifer, Cig.
  33. lȃjbati, -am, vb. impf. schlampen, schlampend essen, BlKr.
  34. lȃjbič, m. die Weste, Jan., Zora; — iz nem. "Leibchen".
  35. lajdən, -dna, m. der Abort, Cirk.- Baud.
  36. lȃjdər, -dra, m. der Vagabund, C., Z.
  37. lȃjdra, f. die Herumstreicherin, die Schlampe, Cig., C., na vzhodu; — prim. it. landra, feile, umherstreifende Dirne, Levst. (Rok.).
  38. lȃjdrati, -am, vb. impf. herumstreichen, ein liederliches Leben führen, Z.; = l. se, Cig., M.
  39. lȃjdrež, m. = lajder, BlKr.- M.
  40. lȃjež, m. das Gebell, Zv., Let., Erj. (Izb. sp.).
  41. lajhár, -rja, m. der Betrüger, Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  42. lajharı̑ja, f. der Betrug, Meg.
  43. lȃjhati, -am, vb. impf. 1) betrügen, täuschen, Meg., Cig., Jan., Fr.- C.; — 2) po svetu koga l., jemanden hin und her treiben, Železniki ( Gor.); — l. se, sich herumtreiben, C.; — 3) lajhati, intr. herumstreichen, M.; kod si lajhal? Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. laichen, betrügen, srvn. leychen, vexare, Levst. (Rok.).
  44. lājik, m. der Laie, Cig.; — prim. lat. laicus.
  45. lājištvọ, n. die Laienschaft, die Laien: omikano l., Cv.
  46. lȃjna, f. 1) die Leier, der Leierkasten, Dict., Cig., Jan., Štrek.; = pl. lajne, Jarn., Mur.; — eine schlechte Rede, C.; — 2) eine liederliche Weibsperson, die Schlampe, Cig., Jan.; — prim. bav. leiren, leie'n, f., Levst. (Rok.).
  47. lȃjnanje, n. 1) das Leiern; — 2) das Herumstreichen, Slom.
  48. 1. lȃjnar, -rja, m. der Leierer, der Leiersmann, Cig., Jan., Npes.
  49. 2. lȃjnar, -rja, m. der Dreckvogel (stercorarius), Cig.
  50. lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.- Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Železniki ( Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Sv. Lucija na Mostu- Erj. (Torb.).
  51. lȃjnavəc, -vca, m. der Leierer, Mur., Cig.
  52. lȃjnəc, -nca, m. = lȃjnež, ogr.- C.
  53. lȃjnež, m. der Wasserschierling (cicuta virosa), Cig., Jan.
  54. lȃjnje, n. coll. Excremente, BlKr.- Mik.
  55. lájnọ, n. der Koth, die Excremente, Meg., Mur., Cig., Jan., Boh., Rib.- Mik., Ščav.- C.; golobje, kravje l., Dalm.
  56. lȃjšati, -am, vb. impf. erleichtern; — lindern.
  57. lajšílọ, n. das Milderungsmittel, Jan. (H.).
  58. lȃjt, m. sodček držeč štiri do devet veder, BlKr.; — prim. lajta.
  59. lȃjta, f. ein Fass für trockene Gegenstände, (Getreide, Kalk, udgl.), die Leite; — iz nem.
  60. lȃjtica, f. dem. lajta.
  61. lȃjtič, m. dem. lajt; sodček držeč dve do pet veder, BlKr.
  62. lājtnant, m. poročnik, der Lieutenant.
  63. lāk, m. der Lack, Cig., Jan., Cig. (T.).
  64. lakāj, m. strežaj, der Lakai, Jan. (H.).
  65. lakājəc, -jca, m. = lakaj, jvzhŠt.
  66. lakȃt, -ktà, -ktȗ, ( nav. -htà, -htȗ), m. 1) der Ellbogen, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kr.; lakə̀t, -ktà, ogr.- Valj. (Rad); lákət (làkət), lákta, kajk.- Valj. (Rad); láhət, -hta, vzhŠt., jvzhŠt.; — 2) die Elle; dva lakta, trije lakti, na vzhodu- Mik.; po laktu, ellenweise, Jan.; ( dual., pl. laktı̑ [laktı̑, lehtı̑], f. dve lahti, tri lahti, sto lahti, na zapadu- Mik.; devet lahti platna, Vod. [Izb. sp.]); — prim. lahet.
  67. lakȃt, -ktı̑, (-htı̑), f. = lakat, m., Met., Gor.; nav. le pl. lahtı̑ (lehtı̑); prim. lakat, m.
  68. lákati, -am, vb. impf. 1) hungern, Savinska dol.; — gierig sein, ogr.- Let., SlN.- C.; — 2) laka me, es sicht mich an, Mur.; es reizt mich, Z.; — 3) hungern lassen: čebele l., Gol.
  69. lákerən, -rna, adj. = čiharen: vse lakerno leto sem stradal, Volarji nad Tolminom- Erj. (Torb.).
  70. lakə̀t, -ktà, m., ogr.- Valj. (Rad); lákət (làkət), kajk.- Valj. (Rad); pogl. lakȃt, m.
  71. lákət-bráda, f. ellenlanger Bart, Prip.- Mik., Vrt.
  72. lákətən, -tna, adj. Ellbogen-, Jan.; — Ellen-: lakətna mera, das Ellenmaß, Cig.
  73. lakətnár, -rja, m. kdor z laktom meri, ogr.- Valj. (Rad).
  74. lákniti, lȃknem, vb. pf. hungrig werden, Mik.
  75. láknọ, n. = vlakno, Mur., Cig., Jan., C.
  76. lákot, f. 1) = lakot, der Hunger; l. ne izbira, der Hunger ist der beste Koch, Cig.; — die Hungersnoth, Mur., C.; — die Gier, die Habgier, Mur.; — 2) ein unersättlicher Mensch, Cig.
  77. lákota, f. 1) der Hunger; lakoto ( instr.) umreti, vor Hunger sterben, Krelj, Zv., Kamnik- Svet. (Rok.); lakoto pasti, darben, kümmerlich leben, Jan.; — volčja l., der Heißhunger, Jan.; = predrta l., Cig.; — die Hungersnoth; bila je huda l.; — die Habgier, Mur.; — 2) = der Nimmersatt, Cig., Jan.; živa l., C.; — 3) navadna l., weißes Labkraut (galium mollugo), Tuš. (R.); = bela l., Medv. (Rok.); rumena l., echtes Labkraut (galium verum), Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); divja l., das Heidelabkraut (galium saxatile), Cig., Medv. (Rok.).
  78. lákotəc, -tca, m. der Fresser, der Völler, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  79. lákotiti se, -im se, vb. impf. gierig sein, begehren, C.; l. se po čem, Danj.- M.
  80. lákotnica, f. 1) ein weiblicher Vielfraß, Cig.; — 2) die Rippenweichgegend, die Weiche (bei Menschen und Thieren), Mur., Cig., Jan., Kr., Savinska dol.; v lakotnici ga bode, — Milz sticht ihn, Cig.; — 3) = lakomnik 2), C., Z.
  81. lakotnı̑ja, f. = lakomnost, Mur., Cig.
  82. lákotnik, m. 1) der Vielfraß, V.-Cig.; — 2) der Hungerleider, Dict.; — 3) der Habsüchtige; — 4) = lakotnica 2), die Weiche, Cig., M., C., Ravn.- Valj. (Rad), Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.); — 5) = lakotnica 3), das Gießschaff, Rib.- DSv.; — 6) der haarige Ginster (genista pilosa), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — tudi: das Hungerblümchen (draba), Z., Medv. (Rok.).
  83. lakotováti, -ȗjem, vb. impf. hungern, C., Bes., Drežnica nad Koboridom- Erj. (Torb.).
  84. lākovəc, -vca, m. die Gummilack-Schildlaus (coccus lacca), Erj. (Ž.).
  85. lákovən, -vna, adj., Jarn., Vrtov.; pogl. lakomen.
  86. lákovnica, f., Mik., Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.), BlKr.; (lakonca, Mik., jvzhŠt.); pogl. lakomnica 2).
  87. lȃkši, adj. compar., nam. lažji, M., jvzhŠt.
  88. lakúša, f. ime svinji, kajk.- Valj. (Rad).
  89. lálok, m. 1) die Halswamme, Cig., Jan., Mik.; — 2) pl. laloki, = laloke, der Mund, das Maul, ogr.- M.
  90. láloka, f. 1) = čeljust, die Kinnlade, Habd.- Mik., ogr.- C., Valj. (Rad); — pl. laloke, der Mund, das Maul, C.; — 2) der untere Theil der Flachsbreche: trlek v laloko tere (poka), vzhŠt.- C.; — 3) pl. laloke, die Pflöcke des Mühlgrendels, C.
  91. lȃn, lȃna, lanȗ, m. der Lein oder Flachs (linum usitatissimum); l. goditi (mladiti, rositi), den Lein rösten, Cig.; — divji l. der klebrige Lein (linum viscosum), Josch; tudi: das Leinkraut (antirrhinum linaria), Cig., Medv. (Rok.); = matere božje l., Cig.; — novozelandijski l., neuseeländischer Flachs (phormium tenax), Tuš. (B.).
  92. lancíniti, -ı̑nim, vb. impf. = pohajati, GBrda.
  93. lȃnča, f. die Lanze, Meg., Dict., Dalm.; (lonča, Alas.); — prim. nem. Lanze, lat. lancea.
  94. lȃnčar, -rja, m. der Kettenschmied, Jan.
  95. lȃnčək, -čka, m. dem. lanec; das Kettchen, C.
  96. lȃnčič, m. dem. lanec = lanček, Cig.
  97. lȃndra, f. die Schmerhaut des Rindes, kajk.- Valj. (Rad).
  98. lȃnəc, -nca, m. die Kette, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., ogr.- Valj. (Rad), DZ., nk.; pes na lancu priklenjen, Slom.; lance svojih grehov potrgati, C.; — prim. srvn. lan, lanne, Kette, Mik. (Et.).
  99. lanę̑n, adj. Lein-, Flachs-, leinen; lanene glavice; laneno seme, olje; lanena pogača, der Leinkuchen, Cig., Jan.
  100. lanenína, f. die Flachsware, C., DZ.; človek se oblači z lanenino, Vrtov. (Km. k.).

   33.601 33.701 33.801 33.901 34.001 34.101 34.201 34.301 34.401 34.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA