Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (34.048-34.147)

  1. ladjár, -rja, m. der Schiffer, Cig., Jan., M., C., DZ.; ladjarji, die Schiffsleute, Cig.
  2. ládjati, -am, vb. impf. schiffen, Alas., Mur., Cig., Jan.; = l. se, KrGora.
  3. ládjavəc, -vca, m. der Schiffer, Mur.
  4. ladjedẹ̑łəc, -łca, m. der Schiffsbauer, Cig.
  5. ladjedẹ̑łski, adj. Schiffsbau-: l. mojstri, DZ.
  6. ladjelòv, -lǫ́va, m. die Caperei, Cig.
  7. ládjenica, f. die Schiffswerfte, Cig., Jan., DZ., Zora; — nam. ladijnica?
  8. ládjenka, f. die Schiffsbootmuschel, C.
  9. ladjeplǫ̑vəc, -vca, m. der Seefahrer, DZ.
  10. ladjestája, f. der Hafen, Mur., Cig., Jan.; — die Rhede, DZ.
  11. ládjevati se, -ujem se, vb. impf. schiffen, Gor.
  12. ladję̑vje, n. die Flotte, Mur., Cig., Jan., nk.
  13. ladjevlàk, -vláka, m. der Schiffszug, DZ.
  14. ladjevǫ̑dəc, -dca, m. der Pilot, DZ.
  15. ladjevǫ́dja, m. = kapitan, Jan. (H.).
  16. ládjica, f. 1) dem. ladja; das Schiffchen; — 2) das Schiff bei den Buchdruckern, V.-Cig.; — 3) papirnasta l., das Papierboot oder der Papiernautilus (argonauta Argo), Erj. (Ž.).
  17. ládjičar, -rja, m. = čolnar, Jan. (H.).
  18. ládjišče, n. der Platz, wo die Schiffe stehen, Gor.- Mik.; — der Hafen, Cig.; die Rhede, Jan.
  19. ladopę́r, m. = netopir, C.
  20. lȃfra, f. die Larve, Mik. (Et.); = iz nem.
  21. lafráti, -am, vb. impf. herumlungern, schlendern, BlKr.
  22. lȃfrnica, f. das Fenster am Dache, Gor.
  23. lȃg, m. v lag, gemächlich: pojdi v lag, Vrsno- Erj. (Torb.).
  24. lagȃk, -hkà, adj., Meg., Dict.- Mik., Boh., Krelj pogl. legak.
  25. lagȃn, adj. = lagen, leicht, sanft, leise, Jan.; lagano spanje, Cig.; na laganem spati, Cig.
  26. lagáti, lážem, vb. impf., pogl. legati.
  27. lágək, -hka, adj. = lahek, Mur., Cig., Jan., Mik.
  28. lágən, -gna, adj. leicht, bequem, Z.; sanft, gelinde; l. glas, C.
  29. lágəv, -gva, m. das Weinfass, C., vzhŠt.- Zora, ogr.- Valj. (Rad); — prim. bav. lagen f., dem. lagl, lat. lagena, lagellum, Levst. (Rok.), Mik. (Et.).
  30. lágəv, -gve, f. die Flasche, Jan.; velika lagev z žganjem napolnjena, Glas.
  31. lagẹ́vati, -am, vb. impf. zu lügen pflegen, Jan., Mik. (V. Gr. IV. 307.).
  32. láglje, adv. compar. = laže, lažje, leichter, na vzhodu.
  33. lágoda, f. die Wertlosigkeit, Mur.; — die Schwäche, ogr.- C.; — die Schlechtigkeit: l. in zlost, C.; — der Muthwille, die Ausgelassenheit, Jan., C., Danj.- Mik., vzhŠt.
  34. lágodən, -dna, adj. 1) sacht, mild, V.-Cig.; — bequem, Jan., C.; najlagodnejša lov, LjZv.; — 2) wertlos, schlecht, Mur., Cig., vzhŠt.- C.; — übel: lagodna navada, C.; nichtsnutz, böse, C., SlGor.; lagodno dete, Mik.; ausgelassen, Jan., Mik., SlGor.
  35. lagodíti, -ím, vb. impf. erquicken, Cig., C.
  36. lágodnik, m. ein schlechter Mensch, Raič ( Let.).
  37. lágodnjak, m. = lagodnik, SlGor.
  38. lágoj, adj. schlecht, gering, C.; — böse, ogr.- Mik., C. ( Vest.); lagoja mačeha, Npes.-Vraz.
  39. lagǫ̑j, m. der Lärm, das Geschrei, Cig., Jan., Gor.; lagoj zagnati, Z.; l. gnati, SlN.; lagoje delati, Gor.
  40. lágojina, f. die Schlechtigkeit, ogr.- M., C.
  41. lágot, f. die Bequemlichkeit, die Gemächlichkeit, Jan., C.; z lagotjo, Cig.; z lagotjo smo delali, Vrsno, Lašče- Erj. (Torb.); stara, dobro uglajena steza lagoti, Zv.
  42. lagóta, f. 1) = legota, die Leichtigkeit, die Bequemlichkeit, Jan., C., Bes.; — 2) die Schlechtigkeit, die Bosheit, C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  43. lágotən, -tna, adj. bequem, Jan.
  44. lagotica, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
  45. lágotnost, f. die Bequemlichkeit, Cig. (T.), C., Levst. (Pril.).
  46. lágov, adj. = lagoj, schlecht, ogr.- C.; — l. lok, ein loser Bogen, ogr.- Mik.
  47. lágovəc, -vca, m. der Kuphit ( min.), Cig. (T.).
  48. lagūna, f. morska plitvina, die Lagune.
  49. lágvica, f. dem. lagva, Ev. tirn.-Mik., ( die Flasche, Jan., Bes.).
  50. lágvič, m. dem. lagev, das Fässchen, C., Valj. (Rad), vzhŠt.
  51. lágvičək, -čka, m. dem. lagvič, vzhŠt.
  52. lahȃt, -htȗ, m., pogl. laket, lekat, Tolm.
  53. lahčáti, -ȃm, vb. impf., Mur., pogl. lehčati.
  54. láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; ( nav. lǫ̑že; lažej, Trub.- Mik.).
  55. láhən, -hna, adj. leicht, sacht, gelinde, Mur., Cig., Jan., C.; lahno stopati, leise treten, Cig.
  56. láhət, -hta, m. = laket, lekat, na vzhodu.
  57. lahkaj, adv. vielleicht, Meg., Jan., Boh., Dalm., C.; ali je na poti, ali lahkaj spi? Dalm.
  58. lahkáti, -ȃm, vb. impf., V.-Cig., pogl. lehkati.
  59. lahkič, adv. leicht möglich, vielleicht, Mur., C.
  60. lahkǫ̑ča, f., M., Dol., pogl. lehkoča.
  61. lahkodúšən, adj. = lahkomiseln, C.
  62. lahkokrȗhar, -rja, m. ein leichtlebiger Mensch, Zv.
  63. lahkokŕvən, -vna, adj. leichtblütig, sanguinisch, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
  64. lahkokȓvnik, m. der Sanguiniker, Cig.
  65. lahkokŕvnost, f. die Leichtblütigkeit, Cig., M.
  66. lahkọ̑st, f., Mur., Cig., Jan., pogl. lehkost.
  67. láhkovəc, -vca, m. = lahki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.
  68. lahkovę́rən, -rna, adj. leichtgläubig, Mur., Cig., Jan.
  69. lahkovę̑rnež, m. der Leichtgläubige, SlN.
  70. lahkovę́rnost, f. die Leichtgläubigkeit, Mur., Cig.
  71. lahkožı̑včək, -čka, m. dem. lahkoživec, LjZv.
  72. lahkožı̑vəc, -vca, m. ein leichtsinnig, ohne Sorgen lebender Mensch, Cig., Jan., nk.
  73. lahnák, m., Polj., Cirk.- Baud., pogl. lehnjak.
  74. láhnost, f., Mur., Cig., pogl. lehnost.
  75. lahnóta, f., Mur., pogl. lehnota.
  76. lahnótən, -tna, adj., Mur., pogl. lehnoten.
  77. lahǫ̑n, m. der es mit der italianisierenden Partei hält, C.
  78. lȃj, m. das Gebell, Mur., Cig., Jan., Met., Nov.
  79. lája, f. das Gebell, Valj. (Rad); lajo gnati, bellen, Danj.- M.; lesena laja terilj, Danj. (Posv. p.).
  80. lajáč, m. der Präriewolf (canis latrans), Erj. (Ž.).
  81. lȃjati, -jam, -jem, vb. impf. bellen; l. na koga, nad kom, jemand anbellen; lajal je rad na tati, Rog.; — schreien, keifen, schmälen, Cig., Jan., M.; — lärmen: fantje okoli hiše lajajo, Dol.; — "štulec" mu lajajo, man schilt ihn "štulec", Idrija; l. = zvati, klicati, Goriš.- Štrek. (Let.).
  82. lájav, adj. zum Bellen geneigt, M.; — zum Keifen, Schmälen geneigt, Cig., Jan., BlKr.- M.; lajava usta, ein freches Maul, Cig.; lajavi posli, Trub.
  83. lájavəc, -vca, m. der Beller, Cig., M.; — der Keifer, der Schreier, Cig., Jan., BlKr.- M., Mik.; = hudojezičen človek, Dict.
  84. lájavka, f. die Bellerin, M.; — die Keiferin, Dict.- Mik.
  85. lȃjavt, m. der Keifer, Cig.
  86. lȃjbati, -am, vb. impf. schlampen, schlampend essen, BlKr.
  87. lȃjbič, m. die Weste, Jan., Zora; — iz nem. "Leibchen".
  88. lajdən, -dna, m. der Abort, Cirk.- Baud.
  89. lȃjdər, -dra, m. der Vagabund, C., Z.
  90. lȃjdra, f. die Herumstreicherin, die Schlampe, Cig., C., na vzhodu; — prim. it. landra, feile, umherstreifende Dirne, Levst. (Rok.).
  91. lȃjdrati, -am, vb. impf. herumstreichen, ein liederliches Leben führen, Z.; = l. se, Cig., M.
  92. lȃjdrež, m. = lajder, BlKr.- M.
  93. lȃjež, m. das Gebell, Zv., Let., Erj. (Izb. sp.).
  94. lajhár, -rja, m. der Betrüger, Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  95. lajharı̑ja, f. der Betrug, Meg.
  96. lȃjhati, -am, vb. impf. 1) betrügen, täuschen, Meg., Cig., Jan., Fr.- C.; — 2) po svetu koga l., jemanden hin und her treiben, Železniki ( Gor.); — l. se, sich herumtreiben, C.; — 3) lajhati, intr. herumstreichen, M.; kod si lajhal? Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. laichen, betrügen, srvn. leychen, vexare, Levst. (Rok.).
  97. lājik, m. der Laie, Cig.; — prim. lat. laicus.
  98. lājištvọ, n. die Laienschaft, die Laien: omikano l., Cv.
  99. lȃjna, f. 1) die Leier, der Leierkasten, Dict., Cig., Jan., Štrek.; = pl. lajne, Jarn., Mur.; — eine schlechte Rede, C.; — 2) eine liederliche Weibsperson, die Schlampe, Cig., Jan.; — prim. bav. leiren, leie'n, f., Levst. (Rok.).
  100. lȃjnanje, n. 1) das Leiern; — 2) das Herumstreichen, Slom.

   33.548 33.648 33.748 33.848 33.948 34.048 34.148 34.248 34.348 34.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA