m (3.401-3.500)

3401. mǫ́kovəc, -vca, m. der Mehlbeerbaum, die Mehlbirne (sorbus aria), Cig., Jan., C., Josch, Robič ( Nkol.).
3402. mǫ́kovica, f. = mokovec, C.
3403. mokovı̑t, adj. mehlreich, Jan.
3404. mǫ́kovje, n. coll. Mehlbeerbäume, Jarn., Cig.
3405. mǫ́kovnica, f. 1) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — die Speckbirne, C.; — 2) = mokovec, der Mehlbeerbaum (sorbus aria), Nov.- C.
3406. mǫ́kovščina, f. = mokovje, C.
3407. mokož, m. 1) der Regenwind, Jan.; (?) prim. mokroš; — 2) Cig., Erj. (Z.), pogl. mokoš.
3408. mokrȃd, f. die Nässe, die Feuchte, C.
3409. mokrȃvən, -vna, adj. sumpfig, im Sumpfe gewachsen: mokravna trava, Mariborska ok.- C.
3410. mǫ̑krəc, (-krc), -krca, m. der Regenwind, Jan.
3411. mokríca, f. 1) der Harn, Cig., Jan.; — 2) eine feuchte Wiese, Valj. (Rad); — 3) die Wasserassel (asellus aquaticus), Erj. (Z.); — 4) das Weichkraut (malachium aquaticum), C., Z.
3412. mokríčast, adj. harnartig, Cig.
3413. mokrílọ, n. mokrila, die Harnorgane, Erj. (Som.).
3414. mokrína, f. die Nässe, die Feuchtigkeit; — eine nasse Ader z. B. auf einem Acker, die Wassergalle, Jan.; — die Flüssigkeit, Cig., Jan., Žnid.; m. od astra montane, d. Astramontana-Tinctur, Levst. (Nauk); prekatna m. (v očesu), das Kammerwasser, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
3415. mokríšče, n. das Pissoir, DZ.
3416. mokríti, -ím, vb. impf. nässen, netzen, Mur., Cig., Jan.; mokreča megla, Jurč.; — harnen, Mur., Cig.
3417. mokrǫ̑ča, f. die Feuchtigkeit, die Nässe, ogr.- Mik., Valj. (Rad).
3418. mǫ̑kroma, adv. = na mokro (slikati), al fresco, V.-Cig.
3419. mokromèr, -mę́ra, m. der Feuchtigkeitsmesser, Cig., Jan.
3420. mokromrázən, -zna, adj. nasskalt, Cig.
3421. mokrọ̑st, f. die Nässe, Cig.
3422. mokrǫ́š, m. der Ostwind, Jan., Ščav.- Trst. ( Glas.).
3423. mokróta, f. die Nässe, die Feuchtigkeit; — tudi: mokrọ̑ta, Valj. (Rad).
3424. mokrótən, -tna, adj. nass, feucht; mokrotna letina, Pohl. (Km.); — tudi: mokrọ̑tən.
3425. mokrotína, f. das Nasse, Jan.; nasser Boden, Jan., Nov.- C.; — tudi: mokrọ̑tina; prim. mokrota.
3426. mokrotíti, -ím, vb. impf. nässen, befeuchten, Mur.
3427. mokrótnost, f. die Feuchtigkeit, die Nässe; — tudi: mokrọ̑tnost.
3428. mokrovína, f. = mokrina, Cig., Jan.
3429. mokrovı̑t, adj. feucht, C.
3430. mokȗška, f. das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus): m. z rdečo, z rumeno liso, Frey. (F.); — prim. mokoška, mokoš, mlakoš.
3431. 1. mòł, móla, m. = mel, der Flusssand, der Flussschotter, M., Dol.
3432. 2. mōl, m. das Moll (v glasbi), Cig. (T.).
3433. molȃvar, -rja, m. der Drache, tudi: kratek in debel modras, "kakor bi mačku noge odsekal" (morebiti kaka breja samica), Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.); (moláver, Štrek.); — prim. hs. blavor, nekaka velika kača.
3434. mǫ̑lba, f. die Bitte, C., Mik., ogr.- Valj. (Rad); pos. die Abbitte: v molbo priti, Abbitte leisten, C.; — das Gebet, Cig., ogr.- C.; (mǫ̑łba?).
3435. mołčáłən, -łna, adj., Levst. (Zb. sp.); pogl. molčeč, molčečen.
3436. mołčȃnje, n. das Schweigen.
3437. mółčati, -ím, vb. impf. schweigen; ne zna m., er ist indiscret, Cig.; molči ko riba = er ist verschwiegen wie das Grab, Cig.; trdo m., hartnäckig schweigen, Levst. ( LjZv.); — molčeč, verschwiegen, schweigsam, Mur., Cig., Jan., Dol.; molčeč pes rad popade, Z.
3438. mołčàv, -áva, adj. schweigsam, SlN., Dol.
3439. mołčȃvəc, -vca, m. der Schweiger, Cig.
3440. mołčȃvka, f. die Schweigerin, Cig.
3441. mołčę́čən, -čna, adj. schweigsam, Cig. (T.), Dol.; Govoril malokdaj, Molčečen, kakor zdaj, Levst. (Zb. sp.).
3442. mołčę̑čki, adv. schweigend, kajk.- Mik.
3443. mołčę́čnost, f. die Schweigsamkeit, die Verschwiegenheit, Mur., Cig. (T.), nk.
3444. molčę̑vje, n. die Flussblume, das Sonnengold, die Immortelle (helichryson arenarium), Cig., Medv. (Rok.); — prim. molec 2); (mołčę̑vje?).
3445. mȏłčkati, -am, vb. impf. dem. hübsch schweigen (v otročjem govoru), C.
3446. mołčljìv, -íva, adj. verschwiegen, schweigsam, Jarn., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
3447. mołčljívost, f. die Verschwiegenheit, Mur., Cig.
3448. molè, -ę́ta, m. der Betbruder, V.-Cig., Valj. (Rad).
3449. móləc, -lca, m. 1) der Beter, Mur., Jan., C.; navada molcu veliko pripomore, Burg.; pravi molci, Ravn.; ni več pobožnih molcev, Slom.; (mółəc?); — 2) das Sonnengold, das Immerschön, die Immortelle (helichryson arenarium), Medv. (Rok.).
3450. molečíca, f. die Hervorragung, C.
3451. molečína, f. das Hervorragende, C.
3452. moledkováti, -ȗjem, vb. impf. = moledovati, Jurč.
3453. molę̑dnik, m. zudringlicher Bitter, Cig.
3454. molę̑dovanje, n. zudringliches Bitten.
3455. molę̑dovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. zudringlich bitten.
3456. molę̑dovavəc, -vca, m. ein zudringlicher Bitter, Mur., Cig., Jan.
3457. molę̑dovavka, f. eine zudringliche Bitterin, Z.
3458. molę̑dovavski, adj. zudringlich bittend, flehentlich, Mur.
3459. molę̑dva, f. eine zudringlich bittende Person, Mik.
3460. mólək, -lka, m. der Rosenkranz, das Paternoster, Cig., Jan., ogr.- M., Slom.- C.; tudi: molèk, molkà.
3461. molekīl, m., Žnid., pogl. molekul.
3462. molekūl, m. najmanjši, nerazločni delec tvarine, das Molecül, Sen. (Fiz.).
3463. molekūla, f. = molekul, LjZv.
3464. molekulārən, -rna, adj. Molecular-: molekularna teža, das Moleculargewicht, Sen. (Fiz.).
3465. molẹ̑nje, n. das Hervorragen.
3466. molẹ́ti, -ím, vb. impf. ragen, hervorragen; kvišku m., emporragen.
3467. molẹ́vati, -am, vb. impf. zu beten pflegen, Dolenji Zemon ( Notr.)- Erj. (Torb.).
3468. molíhovati, -ujem, vb. impf. unwillig, verdrießlich sein, Mariborska ok.- C.
3469. molı̑łnica, f. das Bethaus, der Tempel, Cig., Jan., C., Burg., nk.
3470. molı̑łnik, m. die Betbank, der Betschemel, Slom.
3471. molíšče, n. der Betort, der Tempel, Cig., ZgD.
3472. molíšən, -šna, adj. mürrisch, verdrießlich, übelgelaunt, C., Št.; — prim. molihovati.
3473. molı̑tən, -tna, adj. 1) = molitven, Mur., Cig., Jan.; molitne knjige, M.; — 2) kdor rad moli, Notr.
3474. molı̑təv, -tve, f. das Gebet; — jutrno, večerno molitev opraviti; mašne molitve; na molitvah stati, in den letzten Zügen liegen, Z.
3475. molı̑təvca, f. dem. molitev, das Gebetchen.
3476. molı̑təvən, -təvna, adj. 1) Gebet-; molitevna hiša, (-tovna) Dalm.; molitevne bukvice, (-tovne), Polj.; — 2) kdor rad moli: molitevna ženska, (-tovna) Polj.
3477. 1. móliti, mǫ́lim, vb. impf. 1) beten; pobožno m.; očenaš m.; m. koga, anbeten; Boga m., (zu Gott) beten; — 2) srečo, zdravje m. komu, Glück, Gesundheit wünschen, begrüßen, Boh., Dalm., Krelj, Kast.; začeli so mu zdravje m., Dalm.; vse dobrote m., alles Gute wünschen, Krelj; — 3) m. se komu, jemanden bitten, Npes.-Vraz, jvzhŠt.; — 4) m. se, sich entschuldigen, Celje- C.
3478. 2. molíti, -ím, vb. impf. hinstrecken, hingestreckt halten, hinhalten: roko m. komu; vse štiri od sebe m., Hände und Füße von sich strecken.
3479. molı̑tva, f. = molitev.
3480. molı̑tvar, -rja, m. der Beter, der Betbruder, Cig., ogr.- C.
3481. molı̑tvarica, f. die Betschwester, Cig.; priletna m., Levst. (Zb. sp.).
3482. molitváriti, -ȃrim, vb. impf. frömmelnd beten, Zora.
3483. molı̑tvarnica, f. molilnica, molitvenica, Cig., ogr.- C.
3484. molı̑tvən, -tvəna, adj. 1) = moliteven, Gebet-, Bet-; — 2) gerne betend, ZgD.
3485. molı̑tvənica, f. das Bethaus, Cig., Jan., ogr.- C., Vrt.; — der Betsaal, das Oratorium, ZgD.; samostanska m., Cv.
3486. molı̑tvənik, m. das Gebetbuch, nk.
3487. molitvənják, m. der Betstuhl, SlN.; — der Betschemel, C.
3488. molı̑tvica, f. dem. molitva = molitevca; kozja molitvica: če kdo komu dva klina med prste dene in ga stiska, da kriči kakor koza, uči ga kozjo molitvico, Notr.- Levst. (Rok.); kozje molitvice koga učiti, jemanden zu Paaren treiben, ihn mores lehren.
3489. molitvíšče, n. das Bethaus, ZgD.
3490. molı̑vəc, -vca, m. der Beter, der Anbeter, Cig., Jan.; resnični molivci, Trub.; moji molivci, Dalm.
3491. mòlj, mólja, m. die Motte: obleko so molji snedli; krivično blago pod streho in pa molj v zrnju, Slom.- Jan. (Slovn.); moljev je več vrst: jabolčni m., der Apfel-Wickler, die Apfel- oder Birnmotte (carpocapsa pomonana), krznarski m., die Pelzmotte o. Haarschabe (tinea pelionella), močnati m., die Mehlspeismotte (tinea lacteella), pohištveni m., die Möbelmotte (tinea biseliella), suknjarski m., die Kleidermotte oder Kleiderschabe (tinea spretella), žitni m., die Kornmotte, die Kornschabe, auch weißer Kornwurm (tinea granella), Erj. (Ž.).
3492. moljàv, -áva, adj. voll Motten; moljava obleka; moljavo žito, wippelhaftes Getreide, Levst. (Nauk).
3493. 1. moljȃva, f. etwas Emporragendes, die Hervorragung, Mur., V.-Cig., C.
3494. 2. moljȃva, f. der Venusspiegel (specularia speculum), Bodrež na Kanalskem- Erj. (Torb.); — der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Cig., Medv. (Rok.); — prim. muljava 4).
3495. moljȃvina, f. der Mottenfraß, Cig., Jan.
3496. moljȃvka, f. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Z.; — prim. 2. moljava.
3497. móljəc, -ljca, m. dem. molj; = moljek, Valj. (Rad).
3498. moljejẹ̑dina, f. der Mottenfraß, Cig.; das Löchlein vom Mottenfraße, C.
3499. móljək, -ljka, m. dem. molj; kleine Motte, Cig., Jan., M.
3500. 1. moljénje, n. das Beten, die Anbetung; moljenjè, ogr.- Valj. (Rad).

   2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani