Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (33.948-34.047)

  1. kvasáti, -ȃm, vb. impf. schwätzen, Maul machen, Zoten reißen; — prim. nem. quasen, = läppisches Zeug reden.
  2. kvasè, -ę́ta, m. = kvasač, Mur., Cig., Ravn.
  3. kvȃsəc, -sca, m. der Sauerteig, C.
  4. kvasə̀k, -skà, m. dem. kvas; kvaski = kravajci Železniki ( Gor.).
  5. kvȃsən, -sna, adj. zum Sauerteig gehörig, Gähr-: kvasne glivice, nk.
  6. kvāsijev, adj. vom Bitterholz: kvasijev les, Tuš. (B.).
  7. kvası̑łnica, f. die Gährkammer, Cig.
  8. kvasílọ, n. das Gährmittel, der Sauerteig, Guts., Cig., Jan.
  9. kvasína, f. das Ferment, Z., Vrt.
  10. 1. kvásiti, -im, vb. impf. säuern, ansäuern, Mur., Cig., Jan.; testo k., Cig.; kvašena repa, C.; kvašeno zelje, Mur.; testo se kvasi, der Teig geht auf, Cig.; — beizen, C.; — hudo se kvasi, es geht ihm schlecht, Danj.- M.; es naht ihm eine schlimme Krankheit, Ščav.
  11. 2. kvásiti, -im, vb. impf. schwätzen; prim. kvasati.
  12. kvȃsnica, f. 1) nav. pl. kvasnice, die Hefen, Jan.; besonders Bierhefen, Mur.; — 2) das Hefengefäß, DZ.; — 3) posoda, v kateri se repa kvasi, C., vzhŠt.; — 4) = kvašena repa, C.
  13. kvȃsničar, -rja, m. der Hefenhändler, Jan. (H.).
  14. kvȃsničnik, m. = sod za kvašeno repo, C.
  15. kvȃsovka, f. neka gliva, ki se nareja pri kisanju sladkih kapljin (cryptococcus fermenti), Tuš. (B.).
  16. kvašeníca, f. gesäuerte Rüben u. dgl., Mur.
  17. 1. kvášenje, n. das Säuern; — die Gährung (vom Brot), Jan., Cig. (T.).
  18. kvátre, f. pl. die Vierzeiten, der Quatember; vsake kvatre, jedes Vierteljahr.
  19. kvátri, m. pl. = kvatre, Cig., M., Vrt., Levst. (Rok.), Notr.- Navr. (Let.).
  20. kvatrilijōn, m. eine Quatrillion, Cig. (T.).
  21. kvátrn, adj. Quatember-; kvȃtrni teden, kvatrna nedelja, kvatrni post; — kvatrna baba = čarovnica, GBrda.
  22. kvȃtrnica, f. der Quatembersonntag, die Quatemberzeit, Mur.
  23. kvečáti, -ím, vb. impf. quäken (von Hasen), Mur.- Cig.
  24. kvę́čiti, -ę̑čim, vb. impf. krümmen, biegen, senken, neigen, Št.- C., Trst. (Let.); starost me kveči, C.; eindrücken, zerknicken, C.; verstümmeln, C.; zum Krüppel machen, Cig.; — prim. kveka.
  25. kvę́dər, -dra, m. črevlji na k., na k. šivati, t. j. podplat na oglavje tako prišiti, da je rob oglavja ven obrnjen in se šiv na oglavju vidi; — prim. nem. das Queder, eine Einfassung mit einem Saume; srvn. querder, bav. quartier, C.
  26. kvę̑drnik, m. = kvedrovec, Cig.
  27. kvę́drovəc, -vca, m. žrebelj za črevlje na kveder narejene, Polj.
  28. kvę̑k, m. das Gequäke, Mur.
  29. kvę́ka, f. etwas Verkrümmtes, Verkrüppeltes, der Krüppel, C., M., Trst. (Let.); — prim. pokveka.
  30. kvę́kast, adj. gliederlahm, Cig.
  31. kvę́kati, -am, vb. impf. quäken (von Hasen), M.; winseln, schreien, Fr.- C.
  32. kvēker, -rja, m. ud neke angleške verske družbe, der Quäker.
  33. kveketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = kvekati, M.
  34. kvę́kniti, kvę̑knem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Mur.- Cig.
  35. kvēstor, -rja, m. starorimski finančni uradnik, der Quästor, Cig., Jan.
  36. kvíčati, -ím, vb. impf. zwitschern, winseln = cvičati, Bolc- C.
  37. kvı̑nč, m. ein Flüssigkeitsmaß (= 60 Maß, = 84 Lit.), Cig., C., Prim.
  38. kvı̑nt, m. das Quentchen, M.
  39. kvintāl, m. der Quintal (Zentner), Cig.; — prim. it. quintale.
  40. kvı̑ntəljc, -təljca, m. = kvintič.
  41. kvintēt, m. peterospev, das Quintett.
  42. kvīntič, m. das Quentchen, Mur.
  43. kvintilijōn, m. eine Quintillion, Cig. (T.).
  44. kvı̑šku, * adv. = k višku: in die Höhe, empor; k. gledati; na kvišku, nach aufwärts, Mur., Cig.; cena gre na kvišku, der Preis steigt, Cig.
  45. kvǫ̑cati, -cam, vb. impf. = kvokati, Jan.
  46. kvocijēnt, m. der Quotient, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  47. kvǫ̑čka, f. die Bruthenne, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Mik.; kvočka kvoka, kadar leže piščeta, BlKr.
  48. kvǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. glucken, na vzhodu; — ächzen, C.
  49. kvǫ̑klja, f. 1) = kvočka, Mur.; — 2) der Kirchenluster, C.
  50. kvortę̑š, m. = kureš, Valj. (Rad).
  51. kvȓčje, n. die Binse (scirpus lacustris), C.; — prim. kovrčje.
  52. kvr̀d, kvŕda, m. = kveder, Št.; — dicke Schuhsohle, SlGradec- C.; — schlechter Schuh, C.
  53. kvȓhati, * -am, vb. impf. hüsteln, kränkeln, C., SlGor.
  54. kvȓkati, -am, vb. impf. 1) den Laut kvrk von sich geben, Jarn., C.; — 2) vino k., Wein saufen, C.
  55. lába, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  56. láber, -bra, m. bajeslovno bitje: majhen dedek, bel in svetel, Pjk. (Črt. 85.).
  57. laberdān, m. der Laberdan, der eingesalzene und gedörrte Stockfisch, Erj. (Ž.); — prim. rus. labardanъ.
  58. labijāləc, -lca, m. der Lippenlaut, der Labiallaut, nk.
  59. labirīnt, m. blodnjak, der Irrgang, das Labyrinth.
  60. labǫ́d, m. der Schwan, Jan., Mik.; l. grbec, der stumme oder Höckerschwan (cygnus olor), l. pevec, der Singschwan (cygnus musicus), Erj. (Ž.); (lobod, labud, Meg., Guts.; lobot, Alas.; labud, Habd., Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.- Levst. [Rok.]); — prim. stvn. albiz, Mik. (Et.).
  61. labodíca, f. das Schwanenweibchen, Mur., M.; za gnezdo šaro znašati pomaga labod labodici, Cv.
  62. labǫ́dič, m. junger Schwan, Mur., C.
  63. labodíšče, n., Jarn., Mur., pogl. labodnjak.
  64. labǫ̑dji, adj. Schwanen-, Cig., Jan., M.
  65. labodnják, m. der Schwanengarten, Cig.
  66. 1. lábora, f. das Conglomerat, die Nagelflue, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.- Erj. (Torb.); struga je povsod od same labore, die Flusssohle besteht durchgehends aus Schotterrauten, Levst. (Močv.).
  67. 2. lábora, f. 1) ein Milchgefäß, C., Rib.; delal je lonce, piskre, kozice, labore, Jurč.; — 2) eine Vorrichtung zum Vogelfang, C., Z.
  68. láborast, adj. Conglomerat-, Jan. (H.).
  69. laboratōrij, m. delavnica, das Laboratorium, Cig., Jan., Cig. (T.).
  70. labǫ̑t, f. das Maul, C.; tudi pl. laboti, vzhŠt.; grobe laboti imeti, ein loses Maul haben, C.; — prim. lape.
  71. labǫ̑tati, -am, vb. impf. Unsinniges, Ungehöriges schwätzen, C., Z., vzhŠt.
  72. labǫ́tniti, -ǫ̑tnem, vb. pf. eine Maulschelle geben, C.
  73. labǫ̑zati, -am, vb. impf. = labotati, C.
  74. lȃbra, f. ein geschwätziger Mensch, C., jvzhŠt.
  75. labráč, m. der Schwätzer, C.
  76. labradōr, m. der Labrador, ( min.) Cig. (T.).
  77. labradorīt, m. der Labradorit, ( min.) Cig. (T.).
  78. labráti, -ȃm, vb. impf. schwätzen, plappern, Cig., Jan., C., Št.; — prim. švab. läfern, C.
  79. labrȃvəc, -vca, m. der Schwätzer, Cig., C.
  80. lábrica, f. = 2. labora 1), ein tiefes Milchgefäß, jvzhŠt.; ( nam. laborica?).
  81. labrı̑vəc, -vca, m. = labravec, C.
  82. labus, m. bajeslovno bitje, star dedek, Pjk. (Črt. 85.).
  83. lȃc, m. 1) = zanka, die Schlinge zum Vogelfang, GBrda- Erj. (Torb.); — 2) der Wagenstrang, Cig.; — prim. it. laccio, die Schlinge, der Fallstrick.
  84. lȃč, m. = lac, Z.
  85. lȃčati se, -am se, vb. impf. ad lotiti se, DSv.; — prim. hs. laćati se.
  86. láčən, -čna, adj. 1) hungrig; l. kakor pes; l., da se vanj vidi; l., da se duša v njem lovi, Cig.; lačnega beliti, majiti, am Hungertuche nagen, M.; — l. biti česa, ein gieriges Verlangen nach etwas haben, Cig.; — 2) lȃčnọ črevo, der Leerdarm, Cig. (T.); — lȃčnọ, gen. -nega, die Weiche, Tolm.
  87. láčiti, -im, vb. impf. 1) l. po čem, nach etwas gierig verlangen, Z., Ist.- Nov.; — 2) l. koga, = lakotovati, hungern lassen, Z.
  88. láčna, f. die Weiche, C.; nav. pl. lačne, die Weichen, Krn- Erj. (Torb.); — prim. lačnica, lakotnica.
  89. lȃčnež, m. der Hungerleider, C.
  90. lȃčnica, f. die Weiche, Mariborska ok.- C.
  91. lȃčnik, m. = lačno črevo, der Leerdarm, Cig.
  92. lačȗnəc, -nca, m. die Siegwurz (gladiolus communis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  93. 2. lada, f. die Lade: l. zakona, die Bundeslade, ogr.- C.; — iz nem.
  94. ládanje, n. 1) der Besitz, das Landgut, C., kajk.; — 2) na ladanje iti, aufs Land gehen, BlKr., kajk.; — nam. vladanje.
  95. ládanjiče, n. dem. 1) ladanje, kajk.- Valj. (Rad).
  96. ládanjstvọ, n. das Land ( opp. Stadt), ogr.- M.
  97. 1. ládati, -am, vb. impf. = vladati, Mur., Dalm., vzhŠt.; oče sina ne more ladati (meistern), vzhŠt.; — besitzen, C.; — l. se, sich betragen, vzhŠt.
  98. 2. ládati, -am, vb. impf. = peti, BlKr.- DSv.; — prim. 1. lada.
  99. ládijnik, m. der Rheder, DZ.; — stsl.
  100. ládja, f. das Schiff; vojaška, trgovska l.; redovna l., das Linienschiff, DZ.; vadbena l., das Schulschiff, DZ.; l. oklopnica, das Panzerschiff, Cig. (T.); l. parnica, das Dampfschiff, DZ.; l. veselnica, das Ruderschiff, Cig. (T.), DZ.; prevozna l., das Transportschiff, Cig.; l. naznanjavka, das Meldeschiff, Cig.; l. zažigavka, der Brander, Cig.; l. mostovnica, das Ponton, Jan. (H.); hitra l., die Jacht, Cig.; — 2) das Schiff einer Kirche, Cig. (T.), nk.; — 3) die mit Brettern eingefasste Stelle des Mühlwassercanals, unmittelbar vor der Rinne, Dol.

   33.448 33.548 33.648 33.748 33.848 33.948 34.048 34.148 34.248 34.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA