Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (33.901-34.000)

  1. kvȃčka, f. dem. kvaka; 1) die Häkelnadel, Cig.; — 2) neko zvezdje, Pjk. (Črt. 249.).
  2. kvȃčkati, -am, vb. impf. häkeln, Cig., Jan., C.
  3. kvȃčnik, m. = kvačnica, C.
  4. kvadrānt, m. četrt kota, astronomsko orodje: četrtnik, der Quadrant.
  5. kvadrāt, m. štirjak, das Quadrat.
  6. kvadrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) quadrieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  7. kváka, f. 1) der Haken, Cig., Jan., C.; s kvako vejo pripogniti, Z.; kvaka je na koncu vrvi ali verige, s katero se kaj povezuje, BlKr.; — 2) die Klinke, Mur., Cig., Jan.; kljuka se kvake drži, gleich und gleich gesellt sich gern, vzhŠt.- C., Z.; — 3) die Klammer, Guts., Cig.
  8. kvakáč, m. der Nachtreiher (ardea nycticorax), C.
  9. kvákast, adj. hakenförmig, Jan.
  10. kvȃkati, -kam, -čem, vb. impf. quaken, Guts., Mur., Cig., Jan.; — = opravljati, verläumden, Dict.
  11. kvákav, adj. quakend, Jan., Mik.
  12. kvȃkavəc, -vca, m. der Quaker, Cig., C.
  13. kvákəlj, -klja, m. = kvaka, C.
  14. kvaker, m. = kvekar, Cig.
  15. kvaketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = kvakati, Jarn.
  16. kvákniti, kvȃknem, vb. pf. einen Quaklaut von sich geben, Mur.
  17. kvȃnta, f. 1) leeres, albernes Zeug, die Posse, die Zotte; to so kvante! das sind Possen! kvante pripovedovati, Jurč.; — 2) = kvantač, Levst. (Rok.); — prim. nem. der "Quant", ein lustiger, possenhafter Mensch.
  18. kvantáč, m. der Possenreißer, der leeres Zeug schwätzt, der Zotenreißer.
  19. kvantáti, -ȃm, vb. impf. Possen reißen, albern oder unanständig reden.
  20. kvapati, -am, vb. impf. = kapati, tropfen ( trans. in intr.), ogr.- C.
  21. kvapiti, -im, vb. impf. = kvapati ( trans. in intr.), ogr.- C.
  22. kvȃr, m. 1) der Schade, der Nachtheil; na (v) k. biti, zum Nachtheil gereichen, Cig., C.; v k. iti, zugrunde gehen, verderben, C., Z.; za k. mi gre, es verdirbt mir, geht mir zugrunde, Meg., C.; za k. spraviti kaj, beschädigen, verderben, C.; pod k. prodati, mit Schaden verkaufen, C.; k. je = škoda je, C., jvzhŠt.; — 2) der Fehler, der Naturfehler, Cig., Jan., C.; — 3) die Weinranke, Goriš.
  23. kvȃr, f. = kvar m. 1), Jurč., Žnid.
  24. kvára, f. = kvar, 1) Cig., Jan., Ig (Dol.); na kvari biti, Schaden leiden, Levst. (Močv.); na svojo kvaro, zum eigenen Nachtheile, Levst. (Nauk); poljska k., der Feldschaden, Levst. (Nauk); taka nemarnost je kvara dobrega, Slom.
  25. kvarantīna, f. eine Anordnung zur Verhütung der Einschleppung epidemischer Krankheiten, die Quarantaine, Cig.
  26. kvarcīt, m. der Quarzit ( min.), Cig. (T.).
  27. kvārəc, -rca, m. = kremenjak, der Quarz, Cig. (T.).
  28. kvárən, -rna, adj. 1) schädlich, nachtheilig, Mur., Cig., Jan., M.; — 2) schadhaft, Cig. (T.); beschädigt, benachtheiligt, Cig., SlN.; v blagu k., ogr.- Let.
  29. kvȃrež, m. der Schädiger, der Verderber, C.
  30. kváriti, -im, vb. impf. 1) beschädigen, verderben; orodje k.; k. koga, jemandem Nachtheil zufügen, Cig.; bližnjega na poštenju k., C.; — 2) kvari mi = škoduje mi, Vrt.
  31. kvarı̑vəc, -vca, m. der Verderber, Cig.
  32. kvárjati, -am, vb. impf. = kvariti, C.
  33. kvarník, m. der Beschädiger, der Verderber, Cig., C.
  34. kvarováti, -ȗjem, vb. impf. k. komu, jemandem schaden, C.
  35. 1. kvȃrta, f. = karta, die Spielkarte; igrati na kvarte, Karten spielen, Cig., Zora; = igrati s kvartami, Cig.; k. metati, Karten aufwerfen, Cig.; gospodska k., die Figurenkarte, V.-Cig.
  36. kvartáč, m. der Kartenspieler.
  37. kvȃrtar, -rja, m. der Spielkartenerzeuger, Cig., DZ.
  38. kvartárən, -rna, adj. četrtogorski, quartär ( min.), Cig. (T.).
  39. kvartáti, -ȃm, vb. impf. Karten spielen; = k. se, Cig.
  40. kvartȃvəc, -vca, m. der Kartenspieler.
  41. kvartēt, m. četverospev, das Quartett.
  42. kvȃrtica, f. dem. kvarta; das Kärtchen.
  43. kvartír, -rja, m. das Quartier.
  44. kvartopı̑rəc, -rca, m. der Kartenspieler.
  45. kvartopíriti, -ı̑rim, vb. impf. sich mit dem Kartenspielen abgeben: pijančevati in k., Str.
  46. kvȃs, m. der Sauerteig, der Gährteig; k. postaviti, den Sauerteig ansetzen; das Ferment, Cig. (T.); nemški k., die Presshefe, Kras- Erj. (Torb.).
  47. kvasáč, m. der Maulmacher, der Schwätzer, der Zotenreißer.
  48. kvasáti, -ȃm, vb. impf. schwätzen, Maul machen, Zoten reißen; — prim. nem. quasen, = läppisches Zeug reden.
  49. kvasè, -ę́ta, m. = kvasač, Mur., Cig., Ravn.
  50. kvȃsəc, -sca, m. der Sauerteig, C.
  51. kvasə̀k, -skà, m. dem. kvas; kvaski = kravajci Železniki ( Gor.).
  52. kvȃsən, -sna, adj. zum Sauerteig gehörig, Gähr-: kvasne glivice, nk.
  53. kvāsijev, adj. vom Bitterholz: kvasijev les, Tuš. (B.).
  54. kvası̑łnica, f. die Gährkammer, Cig.
  55. kvasílọ, n. das Gährmittel, der Sauerteig, Guts., Cig., Jan.
  56. kvasína, f. das Ferment, Z., Vrt.
  57. 1. kvásiti, -im, vb. impf. säuern, ansäuern, Mur., Cig., Jan.; testo k., Cig.; kvašena repa, C.; kvašeno zelje, Mur.; testo se kvasi, der Teig geht auf, Cig.; — beizen, C.; — hudo se kvasi, es geht ihm schlecht, Danj.- M.; es naht ihm eine schlimme Krankheit, Ščav.
  58. 2. kvásiti, -im, vb. impf. schwätzen; prim. kvasati.
  59. kvȃsnica, f. 1) nav. pl. kvasnice, die Hefen, Jan.; besonders Bierhefen, Mur.; — 2) das Hefengefäß, DZ.; — 3) posoda, v kateri se repa kvasi, C., vzhŠt.; — 4) = kvašena repa, C.
  60. kvȃsničar, -rja, m. der Hefenhändler, Jan. (H.).
  61. kvȃsničnik, m. = sod za kvašeno repo, C.
  62. kvȃsovka, f. neka gliva, ki se nareja pri kisanju sladkih kapljin (cryptococcus fermenti), Tuš. (B.).
  63. kvašeníca, f. gesäuerte Rüben u. dgl., Mur.
  64. 1. kvášenje, n. das Säuern; — die Gährung (vom Brot), Jan., Cig. (T.).
  65. kvátre, f. pl. die Vierzeiten, der Quatember; vsake kvatre, jedes Vierteljahr.
  66. kvátri, m. pl. = kvatre, Cig., M., Vrt., Levst. (Rok.), Notr.- Navr. (Let.).
  67. kvatrilijōn, m. eine Quatrillion, Cig. (T.).
  68. kvátrn, adj. Quatember-; kvȃtrni teden, kvatrna nedelja, kvatrni post; — kvatrna baba = čarovnica, GBrda.
  69. kvȃtrnica, f. der Quatembersonntag, die Quatemberzeit, Mur.
  70. kvečáti, -ím, vb. impf. quäken (von Hasen), Mur.- Cig.
  71. kvę́čiti, -ę̑čim, vb. impf. krümmen, biegen, senken, neigen, Št.- C., Trst. (Let.); starost me kveči, C.; eindrücken, zerknicken, C.; verstümmeln, C.; zum Krüppel machen, Cig.; — prim. kveka.
  72. kvę́dər, -dra, m. črevlji na k., na k. šivati, t. j. podplat na oglavje tako prišiti, da je rob oglavja ven obrnjen in se šiv na oglavju vidi; — prim. nem. das Queder, eine Einfassung mit einem Saume; srvn. querder, bav. quartier, C.
  73. kvę̑drnik, m. = kvedrovec, Cig.
  74. kvę́drovəc, -vca, m. žrebelj za črevlje na kveder narejene, Polj.
  75. kvę̑k, m. das Gequäke, Mur.
  76. kvę́ka, f. etwas Verkrümmtes, Verkrüppeltes, der Krüppel, C., M., Trst. (Let.); — prim. pokveka.
  77. kvę́kast, adj. gliederlahm, Cig.
  78. kvę́kati, -am, vb. impf. quäken (von Hasen), M.; winseln, schreien, Fr.- C.
  79. kvēker, -rja, m. ud neke angleške verske družbe, der Quäker.
  80. kveketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = kvekati, M.
  81. kvę́kniti, kvę̑knem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Mur.- Cig.
  82. kvēstor, -rja, m. starorimski finančni uradnik, der Quästor, Cig., Jan.
  83. kvíčati, -ím, vb. impf. zwitschern, winseln = cvičati, Bolc- C.
  84. kvı̑nč, m. ein Flüssigkeitsmaß (= 60 Maß, = 84 Lit.), Cig., C., Prim.
  85. kvı̑nt, m. das Quentchen, M.
  86. kvintāl, m. der Quintal (Zentner), Cig.; — prim. it. quintale.
  87. kvı̑ntəljc, -təljca, m. = kvintič.
  88. kvintēt, m. peterospev, das Quintett.
  89. kvīntič, m. das Quentchen, Mur.
  90. kvintilijōn, m. eine Quintillion, Cig. (T.).
  91. kvı̑šku, * adv. = k višku: in die Höhe, empor; k. gledati; na kvišku, nach aufwärts, Mur., Cig.; cena gre na kvišku, der Preis steigt, Cig.
  92. kvǫ̑cati, -cam, vb. impf. = kvokati, Jan.
  93. kvocijēnt, m. der Quotient, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  94. kvǫ̑čka, f. die Bruthenne, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Mik.; kvočka kvoka, kadar leže piščeta, BlKr.
  95. kvǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. glucken, na vzhodu; — ächzen, C.
  96. kvǫ̑klja, f. 1) = kvočka, Mur.; — 2) der Kirchenluster, C.
  97. kvortę̑š, m. = kureš, Valj. (Rad).
  98. kvȓčje, n. die Binse (scirpus lacustris), C.; — prim. kovrčje.
  99. kvr̀d, kvŕda, m. = kveder, Št.; — dicke Schuhsohle, SlGradec- C.; — schlechter Schuh, C.
  100. kvȓhati, * -am, vb. impf. hüsteln, kränkeln, C., SlGor.

   33.401 33.501 33.601 33.701 33.801 33.901 34.001 34.101 34.201 34.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA