Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (33.848-33.947)

  1. kȗsək, -ska, m. = psiček, vzhŠt.
  2. kustǫ̑vnica, f. gemeiner Bocksdorn (lycium barbarum), Tuš. (R.); — ( češ.?).
  3. kȗš, m. die Salbei (salvia pratensis), Ist.- Erj. (Torb.).
  4. kušálọ, n. das Geschmacksorgan, Cig.
  5. kúšati, -am, vb. impf. kosten, Mur., Mik.; — versuchen, C.
  6. kúščar, -rja, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis); — 2) der kleine Rebenzapfen, Hal.- C.; — 3) die Mörserlunte, C., Poh.; — 4) ein spiralförmiger Ring, V.-Cig.; — 5) nav. pl. kuščarji, Halsmandelgeschwüre, Hip., Mur., Cig., Slom.- C., vzhŠt.- C., M.; kuščarji mi otečejo, Pjk. (Črt.); — 5) der Muskel, C.; tudi: kȗščar, Dol.
  7. kúščarčək, -čka, m. dem. = kúščarec.
  8. kúščarəc, -rca, m. dem. kuščar, Mur.
  9. kúščarica, f. 1) kuščarice, Eidechsen (saurii): siva k., die graue Eidechse (lacerta agilis), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) pusta, izprana, izmolzena in zatorej nerodovita zemlja, Ip.- Erj. (Torb.).
  10. kúščarjevka, f. eine wildsalbeiartige Blume mit kleinen Spitzen: k. je živinska, svinjska in človeška, vzhŠt.- C.
  11. kúščer, -ra, m. = kuščar, Mik., kajk.- Valj. (Rad); — prim. stsl. gušterъ.
  12. kúščerica, f. die Mauereidechse, Štrek., Goriška ok.
  13. kuščerı̑nəc, -nca, m. das Eidechschen, Habd.- Mik.
  14. kuščernják, m. das Lungenkraut (pulmonaria), C.
  15. kȗšəc, -šca, m. = poljubek, der Kuss, Valj. (Rad); — iz nem.
  16. kuševáti, -ȗjem, vb. impf. = poljubovati, küssen; — iz nem.
  17. kȗšljaj, m. = poljub, Cig., C.; — prim. kušec.
  18. kúšniti, kȗšnem, vb. pf. = poljubiti, küssen; — iz nem.
  19. kúštər, -štra, m. 1) die Flocke, die Locke, Cig., Npes.- C.; kuštri, zerrauftes Haar, C.; — das Flockengekräusel, Cig.; — 2) kdor ima kuštrave lase, eine männliche Person mit zerrauftem Haar, Cig., Jan., C., M., Dol.- Erj. (Torb.).
  20. kȗštra, f. 1) die Locke, die Zotte, C.; — 2) ein Weib mit zerrauftem Haar, SlGor.- C., Valj. (Rad), jvzhŠt.
  21. kuštráti, -ȃm, vb. impf. zerzausen, kraus machen, Cig., M.; — k. se, sich filzen, Cig., Jan.
  22. kúštrav, adj. mit zerzaustem, gekraustem Haar; zottig, Cig., Jan.; k. pes, BlKr.
  23. kúštravəc, -vca, m. ein Mensch mit krausem oder zerzaustem Haar.
  24. kúštrək, -trka, m. = kuštravec, Valj. (Rad).
  25. kȗt, -a, m. die Unke (bombinator igneus), Bilje- Erj. (Torb.).
  26. kúta, f. die Kutte; — iz nem.
  27. kȗtar, -rja, m. der Kuttenträger, Cig., Jan.
  28. kūtər, -tra, m. ein schnell segelndes Schiff, der Kutter, Cig. (T.).
  29. kuti, kovem, (kovȇm, ogr.), vb. impf. = kovati: kaj, kovači, vi kovete? ogr.- C.
  30. kútina, f. die Quitte (cydonia vulgaris); prim. stvn. chuttina, bav. kütten, Levst. (Rok.).
  31. kútinar, -rja, m. der Quittenapfel, Jan.
  32. kútinica, f. dem. kutina, neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  33. kútinovəc, -vca, m. der Quittensaft, Jan.
  34. 1. kutiti se, * -im se, vb. impf. sich bücken, sich neigen, sich verstecken, hocken, vzhŠt.- C.
  35. 2. kútiti se, -im se, vb. impf. = skutiti se: ptič se kuti, der Vogel meidet das Nest, vzhŠt.- C.
  36. kúza, f. die Hündin, Volk.- C., M., Kr.- Valj. (Rad); — prim. 2. kusa.
  37. kúzej, m. der Hund, C.
  38. kúzəlj, -zlja, m. der Hund, Mur., Mik., Rez.- C.
  39. kȗzla, f. 1) die Hündin; — 2) der Weinbalg = vinski meh, C., Notr.- Z.; v kuzlah vino tovoriti, Z.; — 3) eine Art Doppelpflug für Gebirgsgegenden, C.; — 4) eine Art Floß auf der Sann, Št.; — (kȗzlja, Valj. [Rad]).
  40. kuzlák, m. neko zvezdje, Pjk. (Črt. 259.).
  41. kúžav, adj. siech, schwach, im Wachsthum zurückgeblieben: kužavi prasci, C.
  42. kȗžej, m. = kužek, Jan.
  43. kȗžək, -žka, m. kleiner Hund, Mur., Cig., Jan., Kr.
  44. kúžən, -žna, adj. Pest-, pesthaft, Seuchen-; kužna bolezen, eine Pestkrankheit; kužna bula, die Pestbeule; kužna komisija, die Seuchencommission, DZ.; — verpestet; kužni kraji, kužen zrak; — pestkrank, Cig., Jan.
  45. kužẹ́ti, -ím, vb. impf. in gebückter Stellung sein, hocken, jvzhŠt.
  46. kužílọ, n. der Seuchenstoff, das Miasma, Cig., Jan.
  47. kúžiti, -im, vb. impf. verpesten.
  48. kȗžnik, m. 1) der Pestkranke, Jarn., Mur., Cig.; — 2) das Zungenkraut (ruscus hypoglossum), Cig.; — beli k., die weiße Eberwurz (carlina caulescens), Hip.- C.
  49. kužnína, f. der Pest- oder Seuchenstoff, das Miasma, Cig., Jan., C., DZ., Nov., Strp.
  50. kvacáti, -ȃm, vb. impf. patschen, Z.; — schwerfällig steigen, C.; raca kvaca, Hip.- C.
  51. kvácəlj, -clja, m. die Fischangel: s kvacljem ribe loviti, ogr.- C.
  52. 1. kváčiti, -im, vb. impf. mit Klammern verbinden, klemmen, C.
  53. 2. kváčiti, kvȃčim, vb. impf. = kvakati, Jan. (H.).
  54. kvȃčka, f. dem. kvaka; 1) die Häkelnadel, Cig.; — 2) neko zvezdje, Pjk. (Črt. 249.).
  55. kvȃčkati, -am, vb. impf. häkeln, Cig., Jan., C.
  56. kvȃčnik, m. = kvačnica, C.
  57. kvadrānt, m. četrt kota, astronomsko orodje: četrtnik, der Quadrant.
  58. kvadrāt, m. štirjak, das Quadrat.
  59. kvadrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) quadrieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  60. kváka, f. 1) der Haken, Cig., Jan., C.; s kvako vejo pripogniti, Z.; kvaka je na koncu vrvi ali verige, s katero se kaj povezuje, BlKr.; — 2) die Klinke, Mur., Cig., Jan.; kljuka se kvake drži, gleich und gleich gesellt sich gern, vzhŠt.- C., Z.; — 3) die Klammer, Guts., Cig.
  61. kvakáč, m. der Nachtreiher (ardea nycticorax), C.
  62. kvákast, adj. hakenförmig, Jan.
  63. kvȃkati, -kam, -čem, vb. impf. quaken, Guts., Mur., Cig., Jan.; — = opravljati, verläumden, Dict.
  64. kvákav, adj. quakend, Jan., Mik.
  65. kvȃkavəc, -vca, m. der Quaker, Cig., C.
  66. kvákəlj, -klja, m. = kvaka, C.
  67. kvaker, m. = kvekar, Cig.
  68. kvaketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = kvakati, Jarn.
  69. kvákniti, kvȃknem, vb. pf. einen Quaklaut von sich geben, Mur.
  70. kvȃnta, f. 1) leeres, albernes Zeug, die Posse, die Zotte; to so kvante! das sind Possen! kvante pripovedovati, Jurč.; — 2) = kvantač, Levst. (Rok.); — prim. nem. der "Quant", ein lustiger, possenhafter Mensch.
  71. kvantáč, m. der Possenreißer, der leeres Zeug schwätzt, der Zotenreißer.
  72. kvantáti, -ȃm, vb. impf. Possen reißen, albern oder unanständig reden.
  73. kvapati, -am, vb. impf. = kapati, tropfen ( trans. in intr.), ogr.- C.
  74. kvapiti, -im, vb. impf. = kvapati ( trans. in intr.), ogr.- C.
  75. kvȃr, m. 1) der Schade, der Nachtheil; na (v) k. biti, zum Nachtheil gereichen, Cig., C.; v k. iti, zugrunde gehen, verderben, C., Z.; za k. mi gre, es verdirbt mir, geht mir zugrunde, Meg., C.; za k. spraviti kaj, beschädigen, verderben, C.; pod k. prodati, mit Schaden verkaufen, C.; k. je = škoda je, C., jvzhŠt.; — 2) der Fehler, der Naturfehler, Cig., Jan., C.; — 3) die Weinranke, Goriš.
  76. kvȃr, f. = kvar m. 1), Jurč., Žnid.
  77. kvára, f. = kvar, 1) Cig., Jan., Ig (Dol.); na kvari biti, Schaden leiden, Levst. (Močv.); na svojo kvaro, zum eigenen Nachtheile, Levst. (Nauk); poljska k., der Feldschaden, Levst. (Nauk); taka nemarnost je kvara dobrega, Slom.
  78. kvarantīna, f. eine Anordnung zur Verhütung der Einschleppung epidemischer Krankheiten, die Quarantaine, Cig.
  79. kvarcīt, m. der Quarzit ( min.), Cig. (T.).
  80. kvārəc, -rca, m. = kremenjak, der Quarz, Cig. (T.).
  81. kvárən, -rna, adj. 1) schädlich, nachtheilig, Mur., Cig., Jan., M.; — 2) schadhaft, Cig. (T.); beschädigt, benachtheiligt, Cig., SlN.; v blagu k., ogr.- Let.
  82. kvȃrež, m. der Schädiger, der Verderber, C.
  83. kváriti, -im, vb. impf. 1) beschädigen, verderben; orodje k.; k. koga, jemandem Nachtheil zufügen, Cig.; bližnjega na poštenju k., C.; — 2) kvari mi = škoduje mi, Vrt.
  84. kvarı̑vəc, -vca, m. der Verderber, Cig.
  85. kvárjati, -am, vb. impf. = kvariti, C.
  86. kvarník, m. der Beschädiger, der Verderber, Cig., C.
  87. kvarováti, -ȗjem, vb. impf. k. komu, jemandem schaden, C.
  88. 1. kvȃrta, f. = karta, die Spielkarte; igrati na kvarte, Karten spielen, Cig., Zora; = igrati s kvartami, Cig.; k. metati, Karten aufwerfen, Cig.; gospodska k., die Figurenkarte, V.-Cig.
  89. kvartáč, m. der Kartenspieler.
  90. kvȃrtar, -rja, m. der Spielkartenerzeuger, Cig., DZ.
  91. kvartárən, -rna, adj. četrtogorski, quartär ( min.), Cig. (T.).
  92. kvartáti, -ȃm, vb. impf. Karten spielen; = k. se, Cig.
  93. kvartȃvəc, -vca, m. der Kartenspieler.
  94. kvartēt, m. četverospev, das Quartett.
  95. kvȃrtica, f. dem. kvarta; das Kärtchen.
  96. kvartír, -rja, m. das Quartier.
  97. kvartopı̑rəc, -rca, m. der Kartenspieler.
  98. kvartopíriti, -ı̑rim, vb. impf. sich mit dem Kartenspielen abgeben: pijančevati in k., Str.
  99. kvȃs, m. der Sauerteig, der Gährteig; k. postaviti, den Sauerteig ansetzen; das Ferment, Cig. (T.); nemški k., die Presshefe, Kras- Erj. (Torb.).
  100. kvasáč, m. der Maulmacher, der Schwätzer, der Zotenreißer.

   33.348 33.448 33.548 33.648 33.748 33.848 33.948 34.048 34.148 34.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA