Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (33.701-33.800)

  1. kúljičək, -čka, m. dem. kuljič ("kulček" = teliček, KrGora).
  2. kultūra, f. olika, omika, die Cultur.
  3. kulturonǫ̑səc, -sca, m. der Culturträger, nk.
  4. kúna, f. 1) der Marder; k. belica, der Haus- oder Steinmarder (mustela foina), Erj. (Ž.), = hišna k., Cig.; gozdna k., der Baum- oder Edelmarder (mustela martes), tudi: plemenita k., Erj. (Ž.), ali: k. zlatica, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Rib.- Levst. (Zb. sp.); — 2) psovka dolgočasni ženski, ki vedno javče, Pjk. (Črt.); — 3) die weibliche Scham, Mur.; — tudi: kunà, Kr.- Valj. (Rad).
  5. kúnadra, f. = kundra 1), Mur.
  6. kúndər, -dra, m. = koder, vzhŠt.- C.
  7. kúndra, f. 1) die Flocke, Št.- Z.; — 2) = kuca, Valj. (Rad); — 3) nepočesana ženska, kajk.- Valj. (Rad); — prim. kunder.
  8. kúndrav, adj. = kundrast; — kundravo vreme, trübes Wetter, vzhŠt.- C.
  9. kȗnəc, -nca, m. das Kaninchen (lepus cuniculus), Guts., Cig., Jan., M., C., Erj. (Ž.); — prim. nem.- dial. Kün, Küniglein.
  10. kúnica, f. 1) dem. kuna; — kuníca, der Marder, Guts., Cig., Jan.; — 2) die Schafgarbe (achillea millefolium), C., Z.
  11. kunilič, m. = kunec, Jan., Dalm.
  12. kunína, f. das Marderfell, Cig., Jan., C.
  13. kȗnji, adj. Marder-, Cig., Jan.
  14. kunkáč, m. = kunka, C.
  15. kȗnkati, -am, vb. impf. den Laut kun von sich geben, Mur., C.; — grunzen, Trst. ( Vest.); — jammern, verdrießlich sein, Mur.
  16. kúnkav, adj. mürrisch, verdrießlich, Mur.
  17. kúnkavəc, -vca, m. die Feuerkröte, C.
  18. kunovína, f. das Marderfell, C.
  19. kūntur, m. der Condor (sarcorhamphus gryphus), Erj. (Ž.).
  20. 1. kùp, kúpa, m. der Haufe; k. sena, denarja; cel kup otrok; vse leži na kupu, alles liegt über einem Haufen; na kupe devati snopje, das Getreide in Haufen setzen; denarja na kupe, Geld in Menge; s kupom, gegupft, Cig.
  21. 2. kȗp, m. der Kauf; k. narediti, den Kauf abmachen, Zv.; k. se je razdrl, der Kauf schlug um, Cig.; — na volovski, kravji k. iti, Ochsen, Kühe kaufen gehen, C.; — der Kaufpreis: zadnji k., der genaueste Preis, Cig., Jan.; srednji k., der Durchschnittspreis, Svet. (Rok.); v dober k., wohlfeil, Levst. (Zb. sp.); nav.: dober k. biti, dober k. kupiti, dobiti kaj; boljši k., wohlfeiler; po nizkem kupu, billig, C.; prodati v mrtev k., spottbillig, Ročinj- Erj. (Torb.); v noben k., um keinen Preis, durchaus nicht, Jan.; v noben kup niso kos tacemu delu, Levst. (Zb. sp.); zdaj mi je že vse en kup, jetzt ist es mir schon gleichgültig, Zv.; h kupu biti = v ceno (wohlfeil) biti, Vrsno- Erj. (Torb.); — der Kaufschilling: od kupa kaj pridržati, Svet. (Rok.).
  22. 1. kúpa, f. 1) der Becher, der Kelch, die Schale, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dalm., Kast.; polno kupo žolča in strupa, Npes.- Kres; cerkvena k., der Almosenstock, Gor.; — prim. stvn. chuofa, srlat. copa, cupa, Mik. (Et.).
  23. 2. kúpa, f. 1) der Würfel, V.-Cig.; der Quaderstein, C., Z.; viereckiger Ziegelstein, C.; — 2) das Viereck, Cig.; das Carreau im Kartenspiel, Cig., Jan., Blc.-C.; — prim. it. cubo, lat. cubus. (?)
  24. 3. kúpa, f. der Betrag, womit man sich ( z. B. beim Kegelspiel) einkauft, Svet. (Rok.).
  25. 1. kúpast, adj. kelchförmig, Jan.
  26. 2. kúpast, adj. rautenförmig, würfelförmig, V.-Cig., Jan.; — in gleichseitige Vierecke getheilt, geschachtet, V.-Cig.
  27. kupávati, -am, vb. impf. = kupovati.
  28. kupčáriti, -ȃrim, vb. impf. schachern, Jan.
  29. kȗpčast, adj. 1) gehäuselt, M., C.; — 2) convex, M., C., Cig. (T.); kupčasto-jamast, convex-concav, Cig. (T.).
  30. kȗpčati, -am, vb. impf. kleine Haufen machen, häufeln, Cig.; Heuhaufen machen, C.; — ein gewisses Spiel mit Nüssen spielen, M.
  31. kȗpčəc, -čəca, m. dem. 1. kupec 1), das Häufchen.
  32. kȗpčək, -čka, m. dem. 1. kupec 1); das Häufchen.
  33. kupčeváti, -ȗjem, vb. impf. Handel treiben; k. z žitom, mit Getreide handeln; k. na debelo, na drobno, den Groß-, den Kleinhandel treiben; k. na zamenjo, barattieren, Cig.
  34. kupčevȃvəc, -vca, m. der Händler, der Handelsmann.
  35. kupčevȃvski, adj. Händler-, kaufmännisch.
  36. kȗpčič, m. dem. 1. kupec 1); das Häufchen, M.
  37. kupčı̑ja, f. der Handel; k. z žitom, žitna k., der Getreidehandel; k. z modnim blagom, der Modewarenhandel; pohišna k., der Hausierhandel, Cig., Jan., DZ., = obhodna k., DZ.; — das Geschäft; kupčijo razdreti, den Kauf rückgängig machen, Svet. (Rok.); dobro kupčijo storiti, Cig.; — slaba, dobra k., schlechte, gute Geschäfte.
  38. kupčı̑jstvọ, n. das Handelswesen, Mur., Cig., Jan.
  39. kúpčinja, f. 1) die Händlerin, Cig., Jan.; — 2) die Abnehmerin, Jan.
  40. kupčiti, -im, vb. impf. Handelsmann sein, C.
  41. kȗpčkati, -am, vb. impf. = kupčke delati, = kupčati, M.
  42. 1. kȗpəc, -pca, m. dem. 1. kup; das Häufchen; — pl. kupci, neke gobe, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  43. 2. kupə̀c, -pcà, m. 1) der Käufer; ni kupca, es gibt keine Kauflustigen; za to blago je dosti kupcev (viel Nachfrage), Cig.; tudi coll. die Käufer: kupca mnogo in blaga, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Händler, der Handelsmann; veliki k., der Handelsherr, Cig.; — tudi: kúpəc, -pca, Št.
  44. kȗpək, -pka, m. dem. 1. kup; das Häuflein.
  45. kúpən, -pna, adj. 1) Kauf-; kȗpno pismo, der Kaufbrief; kupna pogodba, der Kaufvertrag; kupna cena, der Erstehungspreis, der Kaufpreis; kupna pravica, das Kaufrecht, Cig., Jan.; — kupno blago = kupljeno blago, Svet. (Rok.); — 2) kaufbar, Cig., Jan.
  46. kȗpež, m. der Kauf, C.
  47. kúpica, f. dem. 1. kupa; 1) der Trinkbecher, das Trinkglas, Cig., Jan., Št., Dol.; — 2) cvetna k. = čaša, der Blütenkelch, C., M.; — 3) der Schröpfkopf, das Schröpfhorn, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., C.; s kupicami puščati, schröpfen, Meg.; kupice staviti, Z.; — 4) vsi prsti ene roke vkup stisnjeni, ščipec: tako me je zeblo, da nisem mogel narediti kupice, Tolm.- Štrek. (Let.).
  48. kúpičast, adj. becherförmig, Cig.
  49. kupíčək, -čka, m. der Kauf, Jan.; na kupičku živeti, seine Lebensbedürfnisse kaufen müssen, Z., Jurč.; od kupička živeti, LjZv.; druzega kupička nimaš? sonst hast du nichts zu kaufen? Jurč.; za judovski kupiček sta se pobogala, Jurč.; po kupičku hoditi = nakupovati, Z.
  50. kupíłən, -łna, adj. 1) vom Kauf herrührend, Kauf-, gekauft, Mur., Cig.; kupı̑łno sukno, gekauftes Tuch, C.; kupilna obleka, ( t. j. pražnja, ki ni iz domačega pridelka), BlKr.; kupilno blago, Svet. (Rok.); vaša oblačila so zdaj večjidel kupilna, Vrtov. (Vin.); moški niso imeli na sebi nič kupilnega razen klobuka, LjZv.; — 2) Kauf-: kupilni list, der Kaufvertrag, Dalm.; — 3) käuflich, Mur., kupilna razpela, LjZv.
  51. kupílọ, n. 1) der Kauf, der Einkauf, V.-Cig., Jan.; v kupilu in prodaji, im Kaufen und Verkaufen, Dalm.; živeti na kupilu, Z.; vse imeti na kupilu, alle Bedürfnisse kaufen müssen, C.; na kupilu se greti in kuhati, Glas.; — 2) Gekauftes, C., vzhŠt.
  52. kupinjak, m. = kup, der Haufen, C.
  53. 1. kúpiti, -im, vb. pf. kaufen; na dražbi k., bei der Licitation erstehen, Cig., nk.; pameti si k., Lehrgeld bezahlen, Cig.; kakor sem kupil, tako prodajam, wie ich es gehört habe, so erzähle ich es, Cig.; — dobro k., einen guten Kauf thun; leta komu k., jemanden für großjährig erklären lassen, Tolm.- Štrek. (Let.); jerob mu je leta kupil in ga oženil, LjZv.; — kupilo mi je oči, es hat meine Blicke an sich gezogen, Jurč.
  54. 2. kupíti, -ím, vb. impf. thürmen, häufen, Mur., Cig.
  55. kúpljenček, -čka, m. ein gekauftes Kind, Cig.
  56. kúpljenəc, -nca, m. ein gekauftes Kind, der Käufling, Cig.
  57. kuplję́nik, m. ein Getreidemaß (= mernik, pol vagana), Ravn.- Cig., BlKr., Npes.- Kres (VI. 352.); — prim. 2. kupiti.
  58. kȗpna, f., Danj. (Posv. p.), pogl. kupma, kukma.
  59. kupnica, f. gekaufter Acker, Jan., Mik.
  60. kupnína, f. der Kaufschilling, das Kaufgeld, Cig., Jan., nk.; obilna k., namhafter Erlös, Navr. (Kop. sp.).
  61. kȗpnjak, m. eine Art Blätterpilz (agaricus phaloides), Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. kupmak.
  62. kūpola, f. die Kuppel, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; parna k., der Dampfdom am Dampfkessel, DZ.; — prim. it. cupola, Kuppel.
  63. kūpolast, adj. kuppelförmig: kupolasta streha, das Kuppeldach, Cig.
  64. kupōn, m. odrezek, der Coupon.
  65. kupováti, -ȗjem, vb. impf. ad kupiti; kaufen; kaj kupuješ? feilschen, handeln: trdo kupuje, gotovo plačuje, C.; s kom (= od koga) kaj k., C.; od njega kupujem, ich bin seine Kunde.
  66. kupovȃvəc, -vca, m. der Käufer.
  67. kupovnik, m. = kupec, der Käufer, Jan. (H.).
  68. kȗpščək, -ščka, m. mala južina, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. kopščak, kopsko.
  69. kȗpščina, f. der Kaufschilling, die Kaufsumme, Cig., Jan., DZ., Kr.- M.
  70. kùr, kúra, m. der Hahn, Cig., Jan., Vrt., vzhŠt.- C.; kuri pojo, Dict., Npes.-Vraz; kadar kuri zapojo, Trub.; Kur zapoje, kura kokodaka, Levst. (Zb. sp.).
  71. kúra, f. das Huhn; kure, Hühner (gallinaceae), Erj. (Ž.); tudi slepa kura zrno najde; domača k., das Haushuhn, poljske kure (tetraonidae), Feldhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); divja kura, die Auerhenne, Jan.; (divje kure, Fasane, Meg.); ruševa kura = ruševec, das Birkhuhn, Frey. (F.).
  72. kurātor, -rja, m. skrbnik, der Curator.
  73. kurȃža, f. die Courage, Mur.; ( nav. kurajža, korajža).
  74. kurbár, -rja, m. der Hurer.
  75. kurbárnica, f. das Hurenhaus, Cig., Jan.; (-varnica, Mur.).
  76. kurbárničar, -rja, m. der Hurenwirt, Cig.
  77. kurbáti se, -ȃm se, vb. impf. huren, Hurerei treiben.
  78. kȗrbež, m. = kurbir, Jan.
  79. kȗrbič, m. das Hurenkind, Cig., Jan.
  80. kurbı̑n, m. = krbin, vinika, Vrtov.- C.
  81. kurbír, -rja, m. der Hurer.
  82. kurbı̑ščnik, m. der Hurenwirt, Cig.
  83. kurbȗšnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  84. kurdej, m. der Scorbut, Bleiw.- Cig., Jan.; — češ.
  85. kúre, -eta, n. das Huhn, M., Z., Met., Valj. (Rad).
  86. 1. kȗrəc, -rca, m. das männliche Glied.
  87. 2. kȗrəc, -rca, m. kurjak 1), der Hühnerkoth, Cerkljansko- Štrek. (Let.).
  88. kúrečjak, m. 1) = kurjak 1), der Hühnerkoth, C.; — 2) der Hühnerstall, ogr.- C.
  89. kúrečji, adj. = kurji, Hühner-, Mur., C., Danj.- Mik.; — k. pogled, die Kurzsichtigkeit, C.; — kurečje oko = kurje oko, vzhŠt.
  90. kúrəlj, -rlja, m. "pri plugu lesen klin, na kateri se natika gož, vežoča gredelj na kolca", Kameno na Soči- Erj. (Torb.); — prim. koreš, kurgelj.
  91. kȗrent, m. bajeslovno bitje; prim. Trst. ( Vest. III. 111.); kurent je znal tako na gosli gosti, da je plesati moral, kdor ga je slišal, Slom.- C.; sv. kurent (šaljivo) = predpust, Mur.; — prim. korant.
  92. kúresəlj, -slja, m. = koreselj, Frey. (F.).
  93. kȗreš, m. = koreš, kurelj, pretikač, der Fortstecknagel, Valj. (Rad).
  94. kȗrešnica, f. die Kuhblume (caltha palustris), SlGor.- Erj. (Torb.); — die Taubnessel (lamium), Hal.- C.
  95. kȗret, m. der Frosch, Kras- Mik.; — prim. korant 2).
  96. 1. kȗrež, m. die Heizstätte im Freien, C.; — das Hirtenfeuer, vzhŠt.; pod velikim hrastom užgemo košat kurež, Glas.
  97. 2. kȗrež, m. = kureš, Cig., vzhŠt.- C.
  98. kȗrežən, -žna, adj. zum Heizen geeignet: kurežno poleno, Danj. (Posv. p.).
  99. kúrgəlj, -glja, m. železen klin na gredanjici, Skrilje- Erj. (Torb.), Notr.- Levst. (Rok.); — prim. kurelj.
  100. 1. kúrica, f. dem. kura, das Hühnchen, kleine Henne.

   33.201 33.301 33.401 33.501 33.601 33.701 33.801 33.901 34.001 34.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA