Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (33.601-33.700)

  1. kúcniti, kȗcnem, vb. pf. = prekucniti, Mur., C.
  2. kúča, f. das Büschel, der Schopf, die Quaste, C.; — die Garbe, Mik. (Et.).
  3. kúčati, -ím, vb. impf. hocken, kauern, Jan., C., jvzhŠt.; ded kuči za pečjo, C.; megla kuči, der Nebel liegt nieder, C., Z.
  4. kȗčək, ** -čka, m. 1) der Hund, Z.; — 2) der Hundshai (squalus canicula), Erj. (Z.); — prim. kucek 1).
  5. kučet, m., Mur., Danj.- Mik., pogl. kolčet.
  6. kȗčevje, n. coll. Büschel von Blüten, Samen u. dgl., Hal.- C.; — prim. kuča.
  7. kúčiti se, -im se, vb. impf. niederhocken, Z., C. ( Vest. I. 138.).
  8. 1. kȗčka, f. dem. kuča; das Büschel, SlGor.- C.; der Buschen, vzhŠt.- C.
  9. 3. kȗčka, f. dem. kuca, Levst. (Rok.).
  10. kúčkovnat, adj. voll Büschel ( z. B. Samenbüschel), C.
  11. kúditi, -im, vb. impf. rügen, tadeln, Guts., C.; — verschmähen, Prip.- Mik.
  12. 1. kúfa, f. das Schröpfglas, das Schröpfhorn, Meg.- C., Mur.; — der Blütenkelch, C.; — prim. 1. kupa.
  13. 2. kúfa, f. 1) das Quadrat ( z. B. in farbigen Kleiderstoffen), C.; — das Carreau im Kartenspiel, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 2) spleteni lasje na glavi, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. kupa.
  14. kufáč, m. dolgonos človek, kajk.- Valj. (Rad).
  15. kúfər, -fra, m. = baker, das Kupfer; — iz nem.
  16. kúfič, m. der Deckel bei einer Weinpresse, jvzhŠt.; — prim. 2. kufa.
  17. kȗfka, f. = kukma, ogr.- C.
  18. kúfrast, adj. = bakren, kupfern; — prim. kufer.
  19. kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. ( dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).
  20. kȗgla, f. = krogla, (iz nem.).
  21. kugopázən, -zna, adj. kugopȃzna komisija, die Seuchencommission, DZ.
  22. kūguvar, m. der amerikanische Löwe, der Kuguar (felis concolor), Erj. (Ž.).
  23. kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
  24. kuháča, f. der Kochlöffel, der Rührlöffel, Mur., Cig., Jan., Št.
  25. kuhačíka, f. = kuhača, Mursko polje- Vest.
  26. kuháłən, -łna, adj. zum Kochen gehörig, Koch-, Cig., M.
  27. kúhałničnik, m. das Kochlöffelbrett oder Blech, Cig.
  28. kúhałnjak, m. der Kochtopf, C.
  29. kȗhar, -rja, m. der Koch; der Küchenmeister, Trub.; veliki k., der Küchenmeister, mali k., der Unterkoch, Cig.
  30. kȗharčək, -čka, dem. kuhar, Cig.
  31. kuharíčiti, -ı̑čim, vb. impf. Köchin sein, Cig., Jan.
  32. kuháriti, -ȃrim, vb. impf. Koch sein, Cig., Štrek.
  33. kȗharnica, f. = kuhalnica 1), Tolm.
  34. kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen ( intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; ( prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
  35. kúhavəc, -vca, m. der Zerlith ( min.), Cig. (T.).
  36. kúhəlj, -hlja, (-həljna), m. kuheljni so to, kar flancati, Dol., Notr.; v kuheljne iti = v botrino iti, Notr.
  37. kúhinja, f. die Küche; — prim. stvn. chuhhina, Mik. (Et.).
  38. kúhinjica, f. dem. kuhinja.
  39. kúhinjski, adj. Küchen-, küchenmäßig; kuhinjska posoda, das Küchengeschirr; kuhinjska sol, das Kochsalz; — kuhinjska, die Küchenmagd; služiti za kuhinjsko.
  40. kúhinjščak, m. das Küchenvortuch, C.
  41. kȗhlja, f. der Kochlöffel, M., SlGor.
  42. kȗhljaj, m. kolikor se enkrat kake jedi pristavi: k. ječmena, moke, Senožeče- Erj. (Torb.).
  43. kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Podkrnci- Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda- Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Koborid- Erj. (Torb.).
  44. kȗhta, m. der Küchenjunge, C., Mik.
  45. 1. kúja, f. die Hündin, Cig., M., BlKr.; tudi psovka za žensko, BlKr.; — prim. hs. kuja.
  46. 2. kúja, f. das Schmollen, der Trotz, Cig., Jan., C.; pusti ga, da ga kuja mine, Gor.- Z.
  47. kujȃłnik, m. der Schmollwinkel: ob koncu službenega leta hodijo posli v kujalnik, = kujajo se, Notr.
  48. kujálọ, n. der Schmollende, Cig.
  49. kújanje, n. das Schmollen.
  50. kújast, adj. zum Schmollen geneigt, launisch, Mur., Cig., C.
  51. kújati se, -am se, vb. impf. schmollen, mucken; sich weigern etwas Versprochenes zu thun; einen Vertrag rückgängig zu machen suchen, Ravn.- Mik.; = kutiti se, das Nest meiden, C.
  52. kújav, adj. zum Schmollen geneigt, eigensinnig, trotzköpfig, Alas., Cig., Jan., C., Bes.
  53. kújavəc, -vca, m. der Schmoller, der Trotzkopf, Cig., Jan., C.
  54. kújavica, f. das Schmollen, der Trotz, Z., ZgD.
  55. kújavka, f. die Schmollende, Z.
  56. kújavost, f. die Neigung zum Schmollen, Jan., Bes.
  57. 1. kȗjež, m. der Stützkopf, Jan.
  58. 2. kȗjež, m. = kovač: Da turški kujež si, poznam, Čb.- Valj. (Rad).
  59. kujǫ̑n, m. der Schurke, der Cujon.
  60. kȗk, m. 1) die Unke, Pot.- Cig.; — 2) = kuka, C.
  61. kúka, f. 1) das Insect, Cig., vzhŠt.; — das Würmchen, vzhŠt.; — der Eingeweidewurm: kuka me je, ich habe Bauchgrimmen ( nav. le v otročjem govoru), jvzhŠt.; — 2) das Schwein, Z., Štrek.
  62. kukáłce, n. dem. kukalo, SlN., DZ.
  63. kukȃłnik, m. = kukalnica, Jan.
  64. kúkast, adj. traurig, düster, C., Z.; kukasto gledati, Z.; kukasto vreme, C.
  65. 1. kúkati, -am, vb. impf. 1) schreien, wie der Kuckuck; kukavica kuka; — 2) traurig, betrübt sein, C.
  66. 2. kúkati, -am, vb. impf. gucken, spähen; — iz nem.
  67. kúkav, adj. traurig, düster, C.; kukavo vreme, Z., Hal.- C.; — elendlich, erbärmlich, Jan., Nov.- C.; — prim. hs. kukav, kukavan, traurig.
  68. kukȃva, f. ein in Schluchten verborgener, einsamer, spärlich bewohnter Ort, Lašče- Levst. (Rok.); die Wüste, Hip.- C., Drobt.- C.; na povelje božje bodo po kukavah skriti pokoro delali, Škrinj.
  69. kúkavəc, -vca, m. das Knabenkraut, die Ragwurz (orchis Morio), Tuš. (R.).
  70. kúkavən, -vna, adj. jämmerlich, Jan.; — wehmüthig, C.; — prim. kukav.
  71. kúkavica, f. 1) der Kuckuck (cuculus canorus); čopasta k., der Haubenkuckuck, Cig.; — 2) die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), vzhŠt.- C.; — das Knabenkraut (orchis Morio), Poh.- Erj. (Torb.); kukavice, Orchideen: čeladasta k., helmartige Ragwurz (orchis militaris), dvolistna k., zweiblättrige Ragwurz (orchis bifolia), širokolistna k., breitblättrige Ragwurz (orchis latifolia), Tuš. (R.).
  72. kukavíčati, -am, vb. impf. wie der Kuckuck schreien, C.
  73. kȗkəc, -kca, m. 1) der Trotzkopf, die Todtenuhr (anobium pertinax), Erj. (Ž.); — 2) der Fingerwurm, Št.- C.; — 3) = prasec ("na Goriškem je navadno ta žival črna") Rihenberk- Erj. (Torb.), Vrt.
  74. kukə̀lj, -kljà, m. die Ecke, der Winkel, der Zipf, ogr.- C.; (kukę̑l, -klà, Valj. [Rad]).
  75. kukljica, f. die Kapuze, (kuklica) Jan.; — prim. it. cucullo, die Kapuze.
  76. kúkniti, kȗknem, vb. pf. niederhocken, Fr.- C., C. ( Vest. I. 138.); zusammensinken, Št.- Z.
  77. kukorę́kati, -am, vb. impf. krähen (vom Hahn), ogr.- Valj. (Rad).
  78. kukováti, -ȗjem, vb. impf. schreien wie der Kuckuck: kukavica kukuje, Npes.-Vraz.
  79. kúkovica, f. der Wurmstich am Holze, bes. in einem Fasse, C., jvzhŠt., Sv. Lucija ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. kukec 1).
  80. kúkovič, m. der Schneeball (viburnum sp.), Gorica- Štrek. (LjZv.).
  81. kukovı̑čka, f. eine Art essbarer Schwamm, C.
  82. kukovı̑čnik, m. das Bergwohlverlei (arnica montana), Medv. (Rok.); (kokovičnik, Tuš. [R.]).
  83. kukovnı̑ščnik, m. = kukovičnik, C.
  84. kukȗcati, -am, vb. impf. = kukati, Rez.- C.
  85. kukúkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien wie der Kuckuck, C.
  86. kukúla, f. die Kapuze, Cig.; — prim. lat. cucullus, it. cucullo.
  87. kukúlica, f. dem. kukula, Jan., C.
  88. kukurek, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), ("kokovjek" menda nam. "kukurjek" Dict.- Mik. [Et.]; prim. hs. kukurek, kukurijek, schwarze Nieswurz).
  89. kukurı̑čnjak, m. = koruznjak, ogr.- C.
  90. kukuríkati, -kam, -čem, vb. impf. krähen (vom Hahn), Cig., ogr., Hal., Rez.- C.
  91. kukúrjav, adj. kraus, Habd.- Mik., C.
  92. kukuváča, f. = kukovača, kukavica, Habd.- Mik.
  93. kukúvati, -am, vb. impf. = kukovati, kukati: kukavica kukuva, C.
  94. kulīsa, f. die Seitenwand auf Bühnen, die Coulisse, Jan., Cig. (T.), nk.; za kulisami, hinter den Coulissen, nk.
  95. kȗlj, kúlja, adj. mit verstümmelten Hörnern oder ohne Hörner, vzhŠt.- C.
  96. kúljav, adj. 1) verstümmelt, C.; mit verstümmelten Hörnern: k. vol, C.; mit herab- oder gegeneinander gebogenen Hörnern, C.; — ohne Hörner: kuljavo govedo, SlGor.; — 2) = gologlav, ohne Haare, C.; — ohne Haarzöpfe (o ženski), C.; — prim. rus. kuljavyj.
  97. kúljavəc, -vca, m. ein Ochs ohne Hörner, SlGor.; — der Krüppel, C.
  98. kȗljhati, -am, vb. impf. die Haare stutzen, C.
  99. kúljhav, adj. glatzköpfig, vzhŠt.; kahl, kahlköpfig, C.; — mit gestutztem Haar, C.
  100. kúljič, m. = kuljav vol, C.

   33.101 33.201 33.301 33.401 33.501 33.601 33.701 33.801 33.901 34.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA