Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (33.548-33.647)

  1. krvolìj, -líja, m. der Blutsturz, Jan., Nov.
  2. krvolja, f. die rothe Ruhr, Kor.- Jarn., krvolja ("krvola") ali griža, Jarn. (Sadj.); — nam. krvolija?
  3. krvolǫ́čən, -čna, adj. blutdürstig, grausam, Cig., Jan., nk.
  4. krvolǫ̑čnica, f. die Blutdürstige, die grausame Tyrannin, Cig., Jan.
  5. krvolǫ̑čnik, m. der Blutdürstige, der grausame Tyrann, Cig., Jan.
  6. krvolòk, -lǫ́ka, m. der Blutdürstige, der Bluthund, grausamer Tyrann, Cig., Jan., M., kajk.- Valj. (Rad).
  7. krvolǫ̑štvọ, n. die Blutgier, grausame Tyrannei, Cig., Jan.; — die Blutthat, kajk.- Valj. (Rad).
  8. krvopíja, m. der Blutsauger, der Bluthund, Cig., Jan., Nov.; — hs.
  9. krvopı̑jəc, -jca, m. = krvopija, nk.
  10. krvoprelı̑tje, n. das Blutvergießen, Mur., Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.
  11. krvosə̀s, -sə̀sa, m. = vampir, der Vampyr (phyllostoma spectrum), Cig., Jan., Erj. (Ž.), BlKr.
  12. krvosŕdən, -dna, adj. blutdürstig, Mur.
  13. krvošnica, f. das Sperberkraut (geracium), Medv. (Rok.); (menda nam. krvosečnica).
  14. krvotèk, -tę́ka, m. der Blutumlauf, Jan.
  15. krvotǫ̑čəc, -čca, m. der Henker, ogr.- C.
  16. krvotǫ́čən, -čna, adj. an Blutfluss leidend, Mur., Jan., M.; krvotočna žena, C.
  17. krvotǫ́čiti, -tǫ̑čim, vb. impf. Blut harnen, C.
  18. krvotòk, -tǫ́ka, m. der Blutfluss, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.
  19. krvotvǫ́rən, -rna, adj. blutbildend, Cig. (T.); krvotvorna živila, blutbildende Nahrungsstoffe, Erj. (Som.).
  20. krvožę́jən, -jna, adj. blutdürstig, Mur., Cig., Jan., nk.
  21. krvožéljən, -ljna, adj. blutgierig, Mur., Cig., Jan.
  22. krvožéljnost, f. die Blutgier, Mur., Cig., Jan.
  23. kŕza, f. schlechtes Messer, Cig., M., Dol.
  24. kŕzati, -am, vb. impf. mit einem schlechten Messer schneiden, Z., Dol.
  25. kŕzənce, n. dem. krzno, Habd.- Mik.
  26. krznár, -rja, m. der Kürschner.
  27. krznáriti, -ȃrim, vb. impf. das Kürschnerhandwerk betreiben, Cig., Jan., M.
  28. krznáš, m. das Pelzthier, h. t.- Cig. (T.).
  29. kŕzniti, -im, vb. impf. Felle zubereiten, gerben: kože k., Navr. (Let.).
  30. kŕznọ, n. rauhgares Fell, das Kürschnerleder, Mur., Cig., Jan.; — der Pelz, Habd.
  31. kr̀ž, kŕža, m. = storž, der Fruchtkolben, Polj.; der Zapfen am Nadelholz, Cig.; smrekov k., der Fichtenstriezel, Nov.- C.; — der Maiskolben, BlKr., Notr.; — der Brotstriezel, Guts., Mur., Cig.
  32. kŕžati, -am, vb. impf. rezljaje kvariti, Litija; — prim. krzati.
  33. kržè, -ę́ta, m. scheckiger Ochs, Gor.- Cig.
  34. kȓžək, -žka, m. = hrček, Mur., Cig.
  35. kržetı̑ja, f. das Kreisgericht, LjZv., Dol.; — prim. križatija.
  36. kržìč, -íča, m. dem. krž: 1) der Brotstriezel, Guts., Jan., M., Rož.- Kres; — 2) das Saubrot (cyclamen europaeum), Plužna- Erj. (Torb.).
  37. kržílj, m. die Pollinie (pollinia gryllus), Pedrovo nad Rihenberkom- Erj. (Torb.).
  38. kržljáti, -ȃm, vb. impf. = rezljaje kvariti, Litija; — prim. kržati.
  39. kržljàv, -áva, adj. verkümmert, zwerghaft: k. otrok, Bes.; kržljavo grmičje, Let.; rastlinstvo je redko in kržljavo, SlN.; — prim. hs. kršljav, kržljav, verkümmert.
  40. kržljȃvəc, -vca, m. zwerghafter Mensch, Trst. (Let.).
  41. kržǫ̑ł, m. der Krug, Jan.; — prim. kravža.
  42. kūb, m. der Cubus ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  43. kubatūra, f. die Cubatur, die Cubierung ( math.), Cig. (T.).
  44. kūbičən, -čna, adj. Cubik-, cubisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), nk.
  45. kubováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) cubieren, Cig. (T.).
  46. 1. kȗc, m. das männliche Glied, SlGor.- C.
  47. 2. kuc, m. die Welle, Rez.- C.; voda dela kuce, Z.
  48. kúca, f. die weibliche Scham, M., Notr.
  49. kúcati, -am, vb. impf. den Begattungsact ausüben ( bes. von Thieren), BlKr.
  50. kúcati se, -cam, -čem se, vb. impf. Wellen schlagen: morje se kuca (kuče), Rez.- C.; — prim. kucniti. (?)
  51. kȗcək, -cka, m. 1) der Hund, ogr.- C.; — 2) = prasiček, Goriš.- Erj. (Torb.); — 3) die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  52. kucı̑n, m. der Hund, C.
  53. kuc-krùh, m. nekak kruh, ki ga peko o božiču, Št., Pjk. (Črt. 13.); — prim. nem. "Hutzelbrot", Navr. (Let. 1886, 91.).
  54. kúcniti, kȗcnem, vb. pf. = prekucniti, Mur., C.
  55. kúča, f. das Büschel, der Schopf, die Quaste, C.; — die Garbe, Mik. (Et.).
  56. kúčati, -ím, vb. impf. hocken, kauern, Jan., C., jvzhŠt.; ded kuči za pečjo, C.; megla kuči, der Nebel liegt nieder, C., Z.
  57. kȗčək, ** -čka, m. 1) der Hund, Z.; — 2) der Hundshai (squalus canicula), Erj. (Z.); — prim. kucek 1).
  58. kučet, m., Mur., Danj.- Mik., pogl. kolčet.
  59. kȗčevje, n. coll. Büschel von Blüten, Samen u. dgl., Hal.- C.; — prim. kuča.
  60. kúčiti se, -im se, vb. impf. niederhocken, Z., C. ( Vest. I. 138.).
  61. 1. kȗčka, f. dem. kuča; das Büschel, SlGor.- C.; der Buschen, vzhŠt.- C.
  62. 3. kȗčka, f. dem. kuca, Levst. (Rok.).
  63. kúčkovnat, adj. voll Büschel ( z. B. Samenbüschel), C.
  64. kúditi, -im, vb. impf. rügen, tadeln, Guts., C.; — verschmähen, Prip.- Mik.
  65. 1. kúfa, f. das Schröpfglas, das Schröpfhorn, Meg.- C., Mur.; — der Blütenkelch, C.; — prim. 1. kupa.
  66. 2. kúfa, f. 1) das Quadrat ( z. B. in farbigen Kleiderstoffen), C.; — das Carreau im Kartenspiel, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 2) spleteni lasje na glavi, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. kupa.
  67. kufáč, m. dolgonos človek, kajk.- Valj. (Rad).
  68. kúfər, -fra, m. = baker, das Kupfer; — iz nem.
  69. kúfič, m. der Deckel bei einer Weinpresse, jvzhŠt.; — prim. 2. kufa.
  70. kȗfka, f. = kukma, ogr.- C.
  71. kúfrast, adj. = bakren, kupfern; — prim. kufer.
  72. kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. ( dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).
  73. kȗgla, f. = krogla, (iz nem.).
  74. kugopázən, -zna, adj. kugopȃzna komisija, die Seuchencommission, DZ.
  75. kūguvar, m. der amerikanische Löwe, der Kuguar (felis concolor), Erj. (Ž.).
  76. kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
  77. kuháča, f. der Kochlöffel, der Rührlöffel, Mur., Cig., Jan., Št.
  78. kuhačíka, f. = kuhača, Mursko polje- Vest.
  79. kuháłən, -łna, adj. zum Kochen gehörig, Koch-, Cig., M.
  80. kúhałničnik, m. das Kochlöffelbrett oder Blech, Cig.
  81. kúhałnjak, m. der Kochtopf, C.
  82. kȗhar, -rja, m. der Koch; der Küchenmeister, Trub.; veliki k., der Küchenmeister, mali k., der Unterkoch, Cig.
  83. kȗharčək, -čka, dem. kuhar, Cig.
  84. kuharíčiti, -ı̑čim, vb. impf. Köchin sein, Cig., Jan.
  85. kuháriti, -ȃrim, vb. impf. Koch sein, Cig., Štrek.
  86. kȗharnica, f. = kuhalnica 1), Tolm.
  87. kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen ( intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; ( prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
  88. kúhavəc, -vca, m. der Zerlith ( min.), Cig. (T.).
  89. kúhəlj, -hlja, (-həljna), m. kuheljni so to, kar flancati, Dol., Notr.; v kuheljne iti = v botrino iti, Notr.
  90. kúhinja, f. die Küche; — prim. stvn. chuhhina, Mik. (Et.).
  91. kúhinjica, f. dem. kuhinja.
  92. kúhinjski, adj. Küchen-, küchenmäßig; kuhinjska posoda, das Küchengeschirr; kuhinjska sol, das Kochsalz; — kuhinjska, die Küchenmagd; služiti za kuhinjsko.
  93. kúhinjščak, m. das Küchenvortuch, C.
  94. kȗhlja, f. der Kochlöffel, M., SlGor.
  95. kȗhljaj, m. kolikor se enkrat kake jedi pristavi: k. ječmena, moke, Senožeče- Erj. (Torb.).
  96. kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Podkrnci- Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda- Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Koborid- Erj. (Torb.).
  97. kȗhta, m. der Küchenjunge, C., Mik.
  98. 1. kúja, f. die Hündin, Cig., M., BlKr.; tudi psovka za žensko, BlKr.; — prim. hs. kuja.
  99. 2. kúja, f. das Schmollen, der Trotz, Cig., Jan., C.; pusti ga, da ga kuja mine, Gor.- Z.
  100. kujȃłnik, m. der Schmollwinkel: ob koncu službenega leta hodijo posli v kujalnik, = kujajo se, Notr.

   33.048 33.148 33.248 33.348 33.448 33.548 33.648 33.748 33.848 33.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA