Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (33.401-33.500)

  1. krslipa, f. ( m.) eine triefäugige Person, ogr.- C.; ( nam. krslupa?).
  2. krslupati, -am, vb. impf. mit dem Lichte fackeln, C.; naglašati je menda: krslupáti; prvi del besede je morda nastal iz "kres"; prim. kresontati.
  3. kr̀st, kŕsta ( kȓst, Dol.), m. 1) die Taufe; h krstu nesti otroka; — = sprejem v fantovstvo: vina za krst plačati, Zora; — 2) der Christ, Jan.; tega živ krst ne ve, das weiß keine lebende Christenseele; storil bom, če je le živemu krstu mogoče, Zora; tega ne more živ krst povedati, Jurč.; ni božjega krsta, es ist keine Seele da, C.
  4. krstan, m. = kristan, das Pfluggestell, Jan.
  5. kŕstən, -stna, adj. Tauf-; krstno ime, der Taufname; krstni list, der Taufschein; krstni oče, der Taufpathe, Cig.
  6. krstibog, m. = krstnik: Ivan krstibog, Levst. (Zb. sp.).
  7. krstı̑łnik, m. der Taufstein, M.
  8. krstiłnják, m. der Taufstein, Nov.
  9. krstína, f. = botrina, C.; pl. krstine, das Taufmahl, C.; (krstinje, Jan.).
  10. krstı̑tək, -tka, m. die Taufe, Raič (Slov.); nav. pl. krstitki, die Taufhandlung, C.; tudi: das Taufmahl, C.
  11. krstı̑telj, m. der Täufer, ogr.- Let., Valj. (Rad).
  12. kŕstiti, kŕstim, vb. impf. et pf. ( Mik. (V. Gr. IV. 297., 771.) 1) taufen; otroka k., za krščeni svet! = um Gottes willen! Jurč.; — 2) einen Namen geben: nelepo k. koga, Jurč.; — 3) vino k., dem Wein (im Fass) Wasser beimengen; krščeno vino; — tudi krstíti, Št.
  13. krstı̑tva, f. die Taufhandlung, C., DZ.; — die Namengebung ( z. B. bei naturgeschichtlichen Objecten): k. po zasluženih možeh, Erj. (Izb. sp.).
  14. kȓstki, m. pl. krstna pojedina, C.
  15. 1. krstníca, f. die Todtenkammer, Svet. (Rok.), Spod. Idrija- Erj. (Torb.), Notr.
  16. 2. krstníca, f. 1) das Taufwasser, Mur.; — 2) der Taufstein, Mur.; kamenita k., Bes.; — 3) der Taufsamstag, Mur.; krstnico obhajati, Z.; binkoštna k., Cig.
  17. krstník, m. 1) der Täufer; sv. Janez krstnik; — 2) bajeslovno bitje, Navr. (Let. 1887. 106.); prim. kresnik 2).
  18. krsútati, -tam, vb. impf. mit dem Lichte fuchteln, fackeln, C.; — pogl. kresontati.
  19. 1. kr̀š, kŕša, m. 1) der Fels, C.; na nerodovitni krš zemlje nanašati, SlN.; — prim. hs. krš.
  20. 2. kr̀š, kŕša, m. 1) der Strauch, Jan., Pot.- M.; — 2) der ausgepresste Traubenstock (= koš), C., Poh.
  21. krščák, m. = klobuk, ogr.- C., Valj. (Rad).
  22. krščȃn, m. = kristjan, Jan., ogr.- M.
  23. krščánjenje, n. die Bekehrung zum Christenthume, C.
  24. krščȃnski, adj. christlich; k. nauk, die Christenlehre, der Katechismus; to ni po krščansko, das ist unchristlich.
  25. krščȃnstvọ, n. das Christenthum.
  26. krščávanje, n. das Taufen, M.
  27. krščávati, -am, vb. impf. taufen, ogr.- Mik., Valj. (Rad).
  28. krščę́nəc, -nca, m. der Täufling, Cig., Jan., C.
  29. krščeníca, f. 1) die Christin, Mur., Jan., ogr.- C.; joh tebi, o krščenik, o krščenica, Guts. (Res.); tudi: kŕščenica, Valj. (Rad); — 2) die Dienstmagd, Mur., Cig., Jan., Mik., Ljub., Notr.; v tem pomenu kŕščenica ali krščę́n(i)ca; — das Mädchen, (kŕščenica) Notr., Dol.- Levst. (Rok.).
  30. krščeník, m. der Getaufte, Mur.; pobožni krščeniki — neso radi govorili o poganskej gnusoti, Levst. ( LjZv.); — = kristjan, Guts., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr., Bas., Guts. (Res.), ogr.- C., Notr.
  31. kŕščenje, n. = krščevanje, Mik.
  32. krščeváti, -ȗjem, vb. impf. taufen, in der Ertheilung der Taufe begriffen sein; — vino krščevati, LjZv.; — prim. krstiti.
  33. kȓšəc, -šca, m. der Kies, C.; železni, bakreni k., der Eisen-, Kupferkies, Erj. (Min.).
  34. kršẹ̑lj, m. 1) die Filzlaus (pediculus pubis), Mur., Cig., Mik., SlGor.; — 2) neki črv v živinskem črevesu, M., Valj. (Rad), vzhŠt.
  35. kŕšən, -šna, adj. 1) prächtig, Z.; bieder, Dol.- Cig.; — 2) kršno, hurtig, C.; — prim. hs. kršan, felsig; wacker.
  36. krševína, f. steiniger Boden, SlN.; — prim. 1. krš.
  37. kršı̑n, m. die Pollinie (pollinia gryllus), Kras, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.
  38. kŕšiti, kȓšim, vb. impf. brechen, abbrechen, M.; — z Golavca se krši prst, lagert sich ab, Levst. (Močv.); schmälern, M.; založnino k., die Caution schmälern, DZ.; pomoč k. komu, Levst. (Pril.); Eintrag thun: k. ponižnost, Cv.; — prim. krušiti in hs. kršiti.
  39. kŕšiti se, kȓšim se, vb. impf. sich emporsträuben (von Federn), Z.; sich brüsten, Jan.; — prim. 2. krš.
  40. kršljíkovəc, -vca, m. neka vinska trta, Jarenina ( Št.)- Erj. (Torb.); die rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
  41. kr̀t, kŕta ( kȓt, Dol.), m. der Maulwurf (talpa europaea); boji se dneva kakor krt; — slepi k., der blinde Maulwurf (talpa caeca), zlati k., der Goldmaulwurf (talpa inaurata), Erj. (Z.).
  42. krtáč, m., Danj.- Mik., pogl. krtača.
  43. krtáča, f. 1) die Bürste; — 2) der Wollkamm, Mur., Jan., Savinska dol.; — prim. nem. die Kardätsche, lat. carduus, Distel.
  44. krtȃčar, -rja, m. der Bürstenbinder, Cig., Jan.; — der Kardätschenmacher, Cig.
  45. krtáčica, f. dem. krtača.
  46. krtáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) bürsten; obleko k.; — 2) kardätschen, Mur., Cig.; volno k., Z.
  47. krtár, -rja, m. der Maulwurffänger, Cig., C., Gor.
  48. kŕtati, -am, vb. impf. = škrtati, Fr.- C.
  49. kȓtəc, -tca, m. dem. krt.
  50. kȓtək, -tka, m. dem. krt; 1) kleiner Maulwurf; — 2) der Ameisenlöwe, Cig.
  51. 1. krtíca, f. 1) = krt, Mur., Frey. (F.); — das Maulwurfsweibchen; — 2) die Schermaus (hypudaeus terrestris), Frey. (F.), Št.; — 3) = roka (šaljivo), Dol.
  52. 2. krtíca, f. 1) der Knoten am Garn: nit v krtice gre, C.; — v krtice iti, hoditi, sich hinter den Ohren kratzen, zappeln, Cig.; — zabrekla žila na nogi, die varix der Venen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nam. krotica.
  53. krtíči, m. pl. neke sani z debelimi kratkimi saninci, na katere debeli konec dolgih debel nalagajo, Gor.; (morda nam. kratiči?).
  54. krtíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf., Slom., pogl. krotičiti se.
  55. krtína, f. der Maulwurfshaufen.
  56. krtı̑njak, m. der Maulwurfshaufen.
  57. krtínovəc, -vca, m. = krtinjak, Mur.- Cig.
  58. krtíš, m. ein Büschel Rauchtabak, SlGor.- C.; — prim. madž. kötés, C.
  59. krtníca, f. die Maulwurfsfalle, C.
  60. kŕtov, adj. Maulwurfs-; v krtovi deželi, im Grabe, v krtovo deželo iti, sterben.
  61. 1. krtovíca, f. die Maulwurfsgrille (gryllotalpa), Kras- Erj. (Torb.).
  62. krtovína, f. 1) = krtina, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) das Maulwurfsfell, Cig.
  63. krtovı̑njak, m. = krtina, C., Npr.- Kres.
  64. krtovínovəc, -vca, m. = krtina, Pjk. (Črt.).
  65. kŕtovka, f. das Maulwurfsweibchen, Cig., Jan.
  66. krȗc, m. ein tüchtiger Bursche, vzhŠt.
  67. krȗcati, -am, vb. impf. gebeugt einhergehen, C.; sich neigen: cvetje, trava, seno kruca, ako se ne pokosi, Vrsno- Erj. (Torb.).
  68. 1. krúcəlj, -clja, m. alter, gebeugt einhergehender Mann, C.
  69. 2. krúcəlj, -clja, m. der Eiszapfen, Rez.- C., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. kruncelj.
  70. krucljáti, -ȃm, vb. impf. gebeugt, schwerfällig einhergehen, C.
  71. krȗgla, f. der Krug, Meg.- Mik., Dict., C.; eno kruglo medu, Dalm.; lončena posoda za vodo, Kr.; — prim. bav. krugel f., Levst. (Rok.).
  72. krùh, krúha, m. 1) das Brot; domač k., das Hausbrot; črn, bel k., Schwarz-, Weißbrot; belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv.; mlad k., frisch gebackenes Brot, Cig., Jan., C.; mali k., der Pfefferkuchen, der Honigkuchen, Cig., Gor.; črstvi k., der Zwieback, C.; veseli kruh, (ki ga svatje ali botre dele), Pjk. (Črt.); močni k., das Weihnachts- oder Dreikönigsbrot, C., Št.- Pjk. (Črt. 73.); nebeški k., das Himmelsbrot; — Koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- C.; iz te moke ne bo kruha, daraus wird nichts; — der Unterhalt, das Auskommen; beraški k., das Bettlerbrot; ob svojem kruhu živeti, vom eigenen Verdienste leben, M.; iti s trebuhom za kruhom, nach Brot gehen, Cig.; — 2) stari kruh, das Mutterkorn (secale cornutum [claviceps purpurea]), SlGor.- Erj. (Torb.); tudi: das Geißblatt (lonicera caprifolium), Št.- Erj. (Torb.); — stari ali božji k., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), vzhŠt.- C.; — zeleni k., der Epheu, C.; bogčev k., = božji kruhek, zajčja detelja, der Hasenklee (oxalis acetosella), C.
  73. krȗhar, -rja, m. 1) der Brotverkäufer, der Platzbäcker, V.-Cig., C., Let.; — 2) der Brot-Klopfkäfer (anobium paniceum), Erj. (Ž.).
  74. kruhárnica, f. das Brotmagazin, Levst. (Pril.); die Brotbank, Cig.
  75. krúhavəc, -vca, m. človek, ki ima dosti kruha: čič ne da nič, delavec je kruhavec, Valj. (Rad).
  76. krȗhəc, -hca, m. dem. kruh.
  77. krȗhej, m. = kruhek, Jan., C., Slom.
  78. krȗhək, -hka, m. dem. kruh; das liebe Brot, M.; mali k., der Pfeffer- oder Honigkuchen, Cig., Gor.; das Zuckerbrot, Cig.; božji k., der Hasenklee (oxalis acetosella), Dol.
  79. krȗhič, m. = kruhek; — das Weißbrot, C.
  80. kruhobǫ̑rəc, -rca, m. der nur um sein Auskommen, sein Brot sich bemüht, C., nk.
  81. kruhobǫ̑rstvọ, n. das Ringen um das Auskommen, C., nk.
  82. kruhodájən, -jna, adj. Brot gebend: kruhodȃjni nauk, das Brotstudium, Cig., Jan.
  83. kruhodȃvəc, -vca, m. der Pflegevater, Cig.
  84. kruhodȃvka, f. die Pflegemutter, Cig.
  85. kruhojẹ̑dəc, -dca, m. der Brotesser, Cig.
  86. kruhopę́čiti, -pę̑čim, vb. impf. Brotbäcker, Platzbäcker sein (kruh peči za prodajo), BlKr., jvzhŠt.
  87. kruhopèk, -pę́ka, m. der Brotbäcker, der Platzbäcker, Habd.- Mik., Jan., Dalm.
  88. kruhopę́kinja, f. die Brotbäckerin, Dalm.
  89. kruhopę́kovica, f. die Brotbäckerin, Habd.- Mik.
  90. krúhov, adj. Brot-; kruhova skorja, die Brotrinde; k. močnik, der Brotbrei, Cig.
  91. krúhovəc, -vca, m. 1) jed iz kruha, Valj. (Rad), Notr.; der Brotbrei, Cig.; die Brotsuppe, C.; — 2) gemengtes Getreide, V.-Cig.; — = meh žita za kruh, Gor.- DSv.; — 3) der Brotbaum, Cig., Jan.; pravi k., echter Brotfruchtbaum (artocarpus incisa), opični k., der Affenbrotfruchtbaum (adansonia digitata), Tuš. (R.).
  92. krúka, f. 1) die Kurbel, C., zapŠt.; — 2) die Ochsenjochkrümmung, C.
  93. krȗkla, f. die Krücke, Meg., Jarn., Goriš.; — iz nem.
  94. krúkniti, krȗknem, vb. pf. sich neigen, zusammensinken, C., Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. krucati.
  95. krȗl, m. das Gegrunze, Jan. (H.).
  96. krȗləc, -lca, m. 1) der Grunzer, Z.; — 2) der schwalbenartige Knurrhahn (trigla hirundo), Erj. (Z.).
  97. krulı̑ncati, -am, vb. impf. grunzen (o mladih prasičkih), M., Notr.
  98. 1. krúliti, -im, vb. impf. grunzen; svinje krulijo; — kollern: po trebuhu mi kruli, Cig., Jan., jvzhŠt.; nič v ustih — kruli po črevesu, Npreg.- Jan. (Slovn.); — balzen (vom Birkhahn), Cig.; — girren: golob kruli, Z.
  99. 2. kruliti, -im, vb. impf. verstümmeln, Meg.- Mik.
  100. krulı̑vəc, -vca, m. der Grunzer; — der Bauchredner, Valj. (Rad).

   32.901 33.001 33.101 33.201 33.301 33.401 33.501 33.601 33.701 33.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA