Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (33.301-33.400)

  1. krošnjaríca, f. die hausierende Krämerin, C.
  2. krošnjáriti, -ȃrim, vb. impf. den Hausierhandel treiben, DZ., nk.
  3. krošnjàt, -áta, adj. untersetzt, corpulent, Cig., M.
  4. krošnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = krošnjariti, Z.; krošnjeval ("krošnjéval") je ter drobiž pobiral od gospodinj, Jurč.
  5. krǫ̑t, adj. heftig, ogr.- C.; kroto divjati, LjZv.; kroto (= ostro) podnebje, Raič (Slov.); kroto, sehr, Krelj, Št.- Cig., ogr.- Mik.
  6. krǫ́ta, f. die Kröte; — iz nem.
  7. krǫ̑tba, f. die Zähmung, C.
  8. krótək, -tka, adj. zahm, kirre; sanft, sanftmüthig, friedsam, fromm; krotko jagnje.
  9. krótən, -tna, adj. = krotek, M., Z.
  10. krǫ̑tež, m. der Wütherich, C.
  11. krotíca, f. verdrehter, zusammengelaufener Faden, der Knoten am Gespinnst, C., Dol.- Mik.; nit v krotice gre = krotiči se, C.; — v krotice iti, sich sehr ängstigen, C.; (krtice, Cig.).
  12. krotíčav, adj. voll Knoten: krotičava preja, ein Gespinnst mit verdrehten Fäden, C.
  13. krotíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, durch Verdrehung Knoten bilden: preja se krotiči, C., Dol.- Mik.; — 2) züchtigen, Mur., Cig., Jan.; Bog je z lakoto krotičil celo ljudstvo, Ravn.; — 3) k. se, Knoten bilden (durch Verdrehung): preja se krotiči, C., Dol.- Mik.
  14. krotílọ, n. das Besänftigungsmittel, Cig.
  15. krotíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. = krotičiti se (o preji), C.
  16. krotı̑telj, m. der Bändiger, nk.
  17. krotı̑təv, -tve, f. die Bezähmung, die Bekämpfung, Cig., nk.
  18. 1. krotíti, -ím, vb. impf. bändigen, bezähmen, im Zaume halten; tudi ko nas tepe in kroti, je naš oča, Kast.- Valj. (Rad); otroka k., Z.; hudo nagnenje, strasti, sebe krotiti.
  19. 2. krotiti, -im, vb. impf. wenden, lenken: k sebi krotiti, C.; — prim. stsl. krątiti, drehen.
  20. 3. krotíti, -im, vb. impf. = klatiti: jabolka k., KrGora.
  21. krotı̑vəc, -vca, m. der Bezähmer, der Bändiger, Cig., Jan.
  22. krotı̑vka, f. die Bezähmerin, die Bändigerin, Cig.
  23. krotkǫ̑ča, f. = krotkost, Mik.
  24. krotkosŕčən, -čna, adj. sanftmüthig, Cig., Jan.
  25. krotkosŕčnost, f. die Sanftmüthigkeit, Cig., Jan.
  26. krotkọ̑st, f. die Zahmheit, das sanfte Wesen, die Sanftmuth.
  27. krǫ̑tnik, m. najdebelejše vrste oreh, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krota, Kres.
  28. krótnost, f. die Zahmheit, Mur.
  29. 1. krǫ́tovati, -ujem, vb. impf. = klatiti: k. sadje, (krotvati) KrGora.
  30. 2. krotováti, -ȗjem, vb. impf. mit "Kröte" schimpfen, Mik.
  31. krotovíca, f. = krotica, der Knoten am Garn, der sich durch Zusammendrehen bildet, Jan., Rib.- Mik.; — k. las, ein Büschel Haare, Bes.; — 2) die Schlinge, Jan., Gor.- Mik.; — 3) die Blutstrieme, Cig.; s palico udrihati oslu krotovice po životu, Jurč.
  32. krotovíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, sich zusammendrehen (vom Faden, wenn man ihn zu stark windet), M.; sich verwirren, sich filzen, Cig., Jan.; — 2) k. koga, bedrücken, bedrängen: kmeta pa že vse krotoviči, Gor.; züchtigen: s kneftro k. koga, LjZv.
  33. kròv, króva, m. 1) das Dach, das Dachwerk, die Dachung, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Deckel (an Kisten, Särgen u. dgl.), Mur., Cig.; — 3) das Verdeck (des Schiffes), nk.
  34. krovȃjəc, -jca, m., Cig., Jan., C., pogl. kravajec.
  35. króvəc, -vca, m. der Dachdecker; krovca imamo.
  36. krovína, f. das Riedgras (carex sp.), Cirkniško jezero- Erj. (Torb.); — prim. hs. krovina = le za pokrivanje streh porabno seno.
  37. krovíšče, n. der Dachstuhl, M.
  38. krovníca, f. 1) die Bindruthe im Strohdache, Z., Polj.; — 2) die Schindel, Cig., Jan., DZ., C.; ( hs.).
  39. krozúlja, * f. das Büschel, der Zweig, Z., C.; ajda nima klasovja, ampak nekake krozulje, C.; ščinkavec se stiska pod košato krozuljo v senci, Vrt.
  40. krǫ̑ž, m. 1) = krog, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die europ. Erdscheibe (cyclamen europaeum), (menda nap. kroš, Cig., Medv. [Rok.]).
  41. krǫ̑ža, f. großes Trinkglas, C., Npes.-Vraz; — prim. kravža.
  42. krǫ́žati, -am, vb. impf. = krožiti, kreisen, Bes., Let.
  43. krǫ́žčəc, -čəca, m. dem. krožec, Valj. (Rad).
  44. krǫ́žčək, -čka, m. dem. krožec; der Teller, M., nk.
  45. krǫ̑žəc, -žca, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, der Ring, Mur., Cig., DZ.; — lase v krožce zavijati, das Haar locken, Bes.; — 2) das runde Scheibchen, Cig., Jan., Cig. (T.); k. voska, ein rundes Stück Wachs, Cig.; k. masla, Z.; — 3) der Teller, C.; — 4) die europäische Erdscheibe (cyclamen europaeum), Dict., (krošec, Cig., Medv. [Rok.]).
  46. krǫ̑žək, -žka, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, C.; der Ring, Cig., Jan.; — 2) eine runde Scheibe, Cig.
  47. krǫ̑žəlj, -žlja, m. das Baummesser, das Astmesser, Cig., Valj. (Rad); — pogl. krošelj.
  48. krǫ̑žən, -žna, adj. Kreis-, kreisförmig, Cig.; krǫ̑žni oblok, der Rundbogen, Cig. (T.); krožni dokaz, der Zirkelbeweis, Cig. (T.).
  49. krǫ́ženje, n. das Kreisen, C.; die Kreisbewegung, der Kreislauf, Cig. (T.); der Umlauf ( z. B. des Geldes), C.
  50. krǫ̑žica, f. dem. kroža; das Trinkglas, Mur., Cig., vzhŠt.; dati komu krožico vina, Npr.- Kres.
  51. krožič, m. dem. krog; — = krompir, Pohl. (Km.).
  52. krožilički, ** m. pl. das Sternbild der Plejaden, M.
  53. krǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) abrunden, Mur., Cig.; — repo k., die Rübe schälen, Z., Dol.; — 2) žito k., das Getreide reitern, Z., C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) pesem k., ein Lied schlecht singen, Cig.; Reime machen, Z.; kdor pevcev peti kaj ne ve, Od letnih časov kroži, Preš.; — 4) umgeben: v ozadju jih (griče in holme) krožijo nizki bukovi in gabrovi gozdi, LjZv.; — 5) sich im Kreise bewegen, kreisen, Z.; k. z glavo, s trupom, z rokami, Telov.; — sich herumtreiben, vagieren, Cig., Jan., M.; — lavieren, kreuzen: z ladjo k. ( polj.), Cig., Jan., Cig. (T.), Zora; — in Umlauf sein, circulieren, Cig., Jan., C., nk.
  54. krǫ̑žka, f. die Kreismuschel, Cig.
  55. krǫ̑žnica, f. die Kreislinie, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  56. krǫ̑žnik, m. der Teller, Cig., Jan., M., nk.; — čarodelni k., der Thaumatrop, Cig. (T.).
  57. krožnína, f. der Flächeninhalt des Kreises, Cel. (Geom.).
  58. krožnosẹ̑nčnik, m. krožnosenčniki, kreisschattige Völker, Cig.
  59. krǫ́žnost, f. die Kreisförmigkeit, Cig.
  60. kr̀p, kŕpa, adj. hart, fest, compact: krpa zemlja, ogr.- C.; — prim. krpek.
  61. kr̀p, kŕpa, m. psovka staremu človeku: stari k., Npes.-Vraz.
  62. kŕpa, f. 1) der Flicklappen; der Leinwand-, Tuch- oder Lederfleck; krpo prišiti; — 2) der Flecken: mačka ima črne krpe, ogr.- C.
  63. krpȃc, adv. imstande, Z.; — prim. it. capace.
  64. krpáč, m. der Flicker; črevljarski k., der Flickschuster, Vrt.
  65. krpȃłnica, f. 1) das Flickzimmer, DZ.; — 2) orodje, s katerim se izkopava repa, korenje, Dol.
  66. krpȃłnik, m. der Reutspaten, V.-Cig.
  67. krpár, -rja, m. = krpač, Cig., Jan.
  68. krpáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Flicken abgeben; — pfuschen, Cig., C.
  69. kŕpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) flicken; hlače, črevlje k.; streho krpati, das Dach ausbessern, jvzhŠt.; — 2) reißen, aufreißen, Lašče- Erj. (Torb.); — ein Hirtenspiel spielen, bei dem Erde aufgerissen wird, Lašče- Levst. (Rok.).
  70. kŕpavəc, -vca, m. der Flicker, Mur.; — der Pfuscher, M.
  71. krpȃvsati se, -am se, vb. impf. sich zupfen, C.; — zanken: otroci se krpavsajo, Guts., Cig.
  72. krpčáti, -ȃm, vb. impf. steif machen, stärken, Z.; pogl. krepčati.
  73. kȓpəc, -pca, m. der Schuh ( zaničlj.), Zora.
  74. kŕpək, -pka, adj., nam. krepek; steif, jvzhŠt.; — stark, fest, Krelj- M., Notr.; krpko platno, starke Leinwand, Cig.; k. les, festes Holz, C.; vsako bolj krpko reč neka čudna moč skupaj drži, da ne razpade v svoje prvine, Vrtov. (Km. k.).
  75. krpẹ̑li, f. pl. 1) die Seitenhölzer des krplje genannten Netzes, Mur.; — 2) die gabelförmige Doppeldeichsel, in die das Vieh gespannt wird, C.
  76. krpèlj, -élja, m. 1) die Vogelmilbe (dermanyssus avium), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — die Filzlaus, Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); (krpẹ̑lj, Mik., Valj. [Rad]); — 2) oni ločec pri plužnih kolesih, za katerega drži, kdor ravna plug, da gre jedno kolo zmerom po jarku, (kŕpelj) BlKr.; prim. krepela — 3) der Taschenveitel, (krpel) vzhŠt.- C.
  77. krpẹ̑lje, f. pl. 1) = krplje 2), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — 2) der hölzerne Bogen am Dreschflegel, C., vzhŠt.
  78. krpẹ́ljen, -ljna, adj. h krpeljam (krpljam) spadajoč: krpẹ̑ljni locenj, das Seitenholz des Tragnetzes (krplje), Danj. (Posv. p.).
  79. krpẹ́ljiti, -ẹ̑ljim, vb. impf. za krpelj držati in ravnati tek kolescem plužnim, BlKr.
  80. krpenčək, -čka, m. = podlasica, Dol.; — prim. kepen.
  81. krpetáti, -ȃm, vb. impf. flicken, C.
  82. krpetína, f. stara krpa, M., Z.
  83. krpezíca, f. der Knüttel, Vrt.; Mečeš bratca in sestrico S kamenom in krpezico, Levst. (Zb. sp.); kratka palica, da se ž njo sadje klati, Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  84. kȓpež, m. das Flickwerk, Z.; krpež, trpež kočo obdržava, Npreg.- Kr.; tudi: krpèž, -ę́ža, LjZv., Levst. (Zb. sp.).
  85. kŕpica, f. dem. krpa; pl. krpice, in Fleckchen geschnittener dünn gerollter Nudelteig ("Fleckerl"), Mur., ogr.- C., vzhŠt.
  86. krpiguz, m. das Klettengras (tragus racemosus), Cig.
  87. krpína, f. der Lumpen, Mur., Cig.
  88. krpínica, f. krpinice so zobčasti ob šivih raševnate obleke prišiti traki med hribovci v Savinski dolini, Pjk. (Črt.).
  89. kŕplja, f. 1) der Schneeschuh, Cig., Jan.; krplje so prepleteni obročki, katere si na noge privezujejo, da se ne vdirajo toliko, kadar po snegu hodijo, Notr., Gor., Lašče, Bolc- Erj. (Torb.), Savinska dol.; popotovati v najhujši zimi v krpljah, Cv.; krplje navezati na noge, Zv.; — 2) pl. krplje, ein Netz mit zwei gebogenen Seitenhölzern, die zusammengeschlagen dasselbe schließen; es dient zum Tragen von Heu, Stroh, Streu u. dgl., Mur., Kres, vzhŠt.; — (o velikih ustih), C.
  90. krponǫ̑žəc, -žca, m. der Blattfußkrebs (apus cancriformis), Erj. (Ž.).
  91. krpúcanje, n. das Flicken, Cig., M.
  92. krpȗcar, -rja, m. der Flicker, der Pfuscher, Cig., Jan.
  93. krpúcati, * -am, vb. impf. flicken ( zaničlj.), Mur., Cig., Jan.; kdo bi na Martinji dan vbadal in krpucal! Glas.; — pfuschen, Jan.
  94. krpȗcnik, m. der Flicker ( zaničlj.), M., Levst. (Zb. sp.).
  95. krpúča, f. = gruča, Notr.; — prim. kopuča, klopuča.
  96. krpúčica, f. dem. krpuča: k. leščnikov, Notr.- Levst. (Rok.).
  97. krpúlja, f. = divja koza, die Gemse, V.-Cig.
  98. krpútiti se, -ȗtim se, vb. impf. = jezno se napenjati (o živalih), Tolm.; — nam. kreputiti se, Levst. (Rok.).
  99. krslepati, -am, vb. impf., Buče ( Št.)- C., pogl. krslupati.
  100. krslepíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = krslepati, Buče ( Št.)- C.

   32.801 32.901 33.001 33.101 33.201 33.301 33.401 33.501 33.601 33.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA