Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (33.248-33.347)

  1. krojíti, -ím, vb. impf. 1) nach der Flächenlage zertheilen, spalten; skrili k., Schiefer spalten, Cig., Gor.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig., Jan., Cig. (T.); skrilavec se kroji povsem lehko v gladke, tenke skrili, Erj. (Min.); — 2) (Genähtes) trennen, C., M.; — 3) zuschneiden, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — sodbe k., Urtheile aussprechen, Levst. (Zb. sp.); — zna vsakemu besede k., = zna se vsakemu odrezati, Kr.; — 4) in die Bestandtheile zerlegen, zertheilen, Cig., Jan., C.; svetlobo k., das Licht zerstreuen, in seine Farben zerlegen, Žnid.; — chemisch zerlegen, Vrtov.- Cig., Jan.; krójiti, -im, Mur., Erj. (Min.) i. dr.
  2. krojı̑vəc, -vca, m. kdor kroji, der Spalter, Cig., Jan.
  3. krojník, m. = krojivec, Cig.
  4. kròk, krǫ́ka, m. das Rabengekrächze, Cig., Jan.
  5. krǫ́kanica, f. die Kröte, BlKr.; — prim. krohalnica.
  6. krǫ̑kar, -rja, m. der eigentliche oder Kolkrabe (corvus corax).
  7. krǫ̑karčək, -čka, m. dem. krokar, ein kleiner Rabe.
  8. krǫ̑karica, f. zelena k. = zelena vrana, zlatovranka, die Mandelkrähe (coracias garrula), Frey. (F.).
  9. krǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen; krokar kroka, Cig.; vran kroče, C.; quacken: žaba kroče, C.; grunzen: svinja kroče, C.
  10. krókəlj, -klja, m. = svinja: krokelj kroklja, činkelj činklja, činkelj dolu pade, krokelj ga popade (svinja — želod), Tolm.- Erj. (Torb.).
  11. kroketjáti, -ȃm, vb. impf. quacken: žaba kroketja, Rez.- C.
  12. krokljáti, -ȃm, vb. impf. grunzen, prim. krokelj.
  13. krokodīl, m. navadni k., das gewöhnliche Fluss- oder Nil-Krokodil (crocodilus vulgaris), Erj. (Ž.); amerikanski k., der Alligator, Cig.
  14. krokòt, -kóta, m. das Gekrächze (der Raben), Cig., Jan., Mik.
  15. krokotȃnje, n. das Krächzen, M.
  16. krokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. krächzen (o vranu), Mur., C.; — glucken (o kokoši), C.
  17. kroliti, -im, vb. impf. = kruliti, Volk.- M., Npes.-Vraz, Raič ( Let.).
  18. krǫ̑na, f. 1) die Krone; grofovska, mučeniška k.; — 2) der Thaler, nekdaj na Dol.- Levst. (Rok.); — die Krone (novi denar); — 3) rdeča k., neko jabolko, C.
  19. kronáš, m. die Krontaube, Jan. (H.).
  20. krǫ̑nati, -am, vb. impf. (tudi: pf.) krönen; s trnjem k., mit Dornen krönen.
  21. krǫ̑navəc, -vca, m. der die Krönung vornimmt: škof k., Cv.
  22. krǫ̑nica, f. dem. krona, 1) kleine Krone; — 2) der Rosenkranz, Jan., C., DZ.; ( hs.).
  23. krōnika, f. letopis, die Chronik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  24. króniti, krǫ̑nem, vb. pf. spritzen, eine geringe Menge gießen: kroni mi vode, C.; — nam. kropniti.
  25. kronolōg, m. der Chronolog.
  26. krononǫ̑səc, -sca, m. der Kronenträger, Jan.
  27. krǫ̑nski, adj. Kron-, Kronen-, Cig., Jan., nk.; k. vojvoda, der Kronfeldherr, Cig., Jan.; kronska imovina, das Krongut, Jan.; — kronsko zlato, das Kronengold, Cig.
  28. krǫ̑ntej, m. koruzen strok, kateremu se je vse perje potrgalo, Ben.- Erj. (Torb.); — prim. furl. coròndul, Štrek. (Arch.).
  29. 1. kròp, krǫ́pa, m. siedend heißes Wasser; s kropom politi kaj; tak je bil, kakor bi ga bil s kropom poparil, = betroffen, bestürzt; ni ne krop ne voda, er (es) hat keinen ausgeprägten, entschiedenen Charakter; še neslanega kropa nisi zaslužil, Str.
  30. 2. kròp, krǫ́pa, m. = kap, die Dachtraufe, C.
  31. krǫ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. glucken; kokla kroplje, Cig., jvzhŠt.
  32. krǫ̑pčək, -čka, m. dem. 1. krǫ̑pəc, Dol.
  33. 1. krǫ̑pəc, -pca, m. dem. krop, Dol.
  34. 2. krǫ́pəc, -pca, m. debela, na koncu čvršasta palica, Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  35. kropẹ̑łka, f. = krepel, Rib.- Mik.
  36. kropica, f. = sodra, babje pšeno, Jan.; — prim. hs. krupa, nem. Graupen.
  37. kropíłce, n. der Sprengwedel, M.
  38. kropíłən, -łna, adj. zum Besprengen gehörig, Spreng-, Jan.; kropı̑łna voda, das (zum Besprengen bestimmte) Weihwasser, Z., Dalm.; kropilni kamen, der Weihbrunnstein, Jarn.
  39. kropı̑łnica, f. das Geschirr mit dem zum Besprengen dienenden Weihwasser, der Weihwasserkessel, Cig., Jan., Gor.
  40. kropı̑łnik, m. das Weihwasserbecken, Štrek., Gor., Kras.
  41. kropílọ, n. 1) der Sprengwedel, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); — 2) die Brause an der Gießkanne, Cig.; — 3) das Besprengen, Krelj; ne pomaga ne kropilo ne kadilo = es ist Tauf und Chrisam verloren, M., Z.
  42. kropíti, -ím, vb. impf. besprengen; mrliča kropit iti.
  43. kropiva, f. = kopriva, Mur., Cig., Jan., C.
  44. 1. krǫ̑pnik, m. pisker za krop, großer Kochtopf, C.
  45. 2. krǫ̑pnik, m. = kapnik, der Tropfstein, Bes.
  46. kropnjáča, f. großer Kochtopf, Mur., Mik., vzhŠt.; narede si iz kropnjače boben, Pjk. (Črt.).
  47. kroš, m. das Saubrot (cyclamen), Cig., Medv. (Rok.); menda nap. nam. krož.
  48. krošəc, -šca, m. = kroš, Cig., Medv. (Rok.); — pogl. krožec 4).
  49. krǫ́šəlj, -šlja, m. 1) kleines Messer, V.-Cig., Dol., KrGora; — 2) das Abästmesser, BlKr.
  50. krǫ̑šljək, -šljəka, m. kleines Taschenmesser, C., vzhŠt.
  51. króšnja, f. 1) ein hölzernes Gestell, um darin eine Last vor sich oder auf dem Rücken zu tragen, das Tragreff ( bav. krächsen, krachsen); kramarska, tesarska, k., C.; — 2) das Gebüsch, C.; — die Baumkrone, Z.; zelena gosta k. drevesa, Vrt.
  52. krošnják, m. ein untersetzter, corpulenter Mann, M.; — prim. krošnjast.
  53. krošnjár, -rja, m. der Reffträger, der "Krachsenträger", Mur., Cig.; der Hausierer, Šol., Hip. (Orb.), nk.
  54. krošnjaríca, f. die hausierende Krämerin, C.
  55. krošnjáriti, -ȃrim, vb. impf. den Hausierhandel treiben, DZ., nk.
  56. krošnjàt, -áta, adj. untersetzt, corpulent, Cig., M.
  57. krošnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = krošnjariti, Z.; krošnjeval ("krošnjéval") je ter drobiž pobiral od gospodinj, Jurč.
  58. krǫ̑t, adj. heftig, ogr.- C.; kroto divjati, LjZv.; kroto (= ostro) podnebje, Raič (Slov.); kroto, sehr, Krelj, Št.- Cig., ogr.- Mik.
  59. krǫ́ta, f. die Kröte; — iz nem.
  60. krǫ̑tba, f. die Zähmung, C.
  61. krótək, -tka, adj. zahm, kirre; sanft, sanftmüthig, friedsam, fromm; krotko jagnje.
  62. krótən, -tna, adj. = krotek, M., Z.
  63. krǫ̑tež, m. der Wütherich, C.
  64. krotíca, f. verdrehter, zusammengelaufener Faden, der Knoten am Gespinnst, C., Dol.- Mik.; nit v krotice gre = krotiči se, C.; — v krotice iti, sich sehr ängstigen, C.; (krtice, Cig.).
  65. krotíčav, adj. voll Knoten: krotičava preja, ein Gespinnst mit verdrehten Fäden, C.
  66. krotíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, durch Verdrehung Knoten bilden: preja se krotiči, C., Dol.- Mik.; — 2) züchtigen, Mur., Cig., Jan.; Bog je z lakoto krotičil celo ljudstvo, Ravn.; — 3) k. se, Knoten bilden (durch Verdrehung): preja se krotiči, C., Dol.- Mik.
  67. krotílọ, n. das Besänftigungsmittel, Cig.
  68. krotíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. = krotičiti se (o preji), C.
  69. krotı̑telj, m. der Bändiger, nk.
  70. krotı̑təv, -tve, f. die Bezähmung, die Bekämpfung, Cig., nk.
  71. 1. krotíti, -ím, vb. impf. bändigen, bezähmen, im Zaume halten; tudi ko nas tepe in kroti, je naš oča, Kast.- Valj. (Rad); otroka k., Z.; hudo nagnenje, strasti, sebe krotiti.
  72. 2. krotiti, -im, vb. impf. wenden, lenken: k sebi krotiti, C.; — prim. stsl. krątiti, drehen.
  73. 3. krotíti, -im, vb. impf. = klatiti: jabolka k., KrGora.
  74. krotı̑vəc, -vca, m. der Bezähmer, der Bändiger, Cig., Jan.
  75. krotı̑vka, f. die Bezähmerin, die Bändigerin, Cig.
  76. krotkǫ̑ča, f. = krotkost, Mik.
  77. krotkosŕčən, -čna, adj. sanftmüthig, Cig., Jan.
  78. krotkosŕčnost, f. die Sanftmüthigkeit, Cig., Jan.
  79. krotkọ̑st, f. die Zahmheit, das sanfte Wesen, die Sanftmuth.
  80. krǫ̑tnik, m. najdebelejše vrste oreh, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krota, Kres.
  81. krótnost, f. die Zahmheit, Mur.
  82. 1. krǫ́tovati, -ujem, vb. impf. = klatiti: k. sadje, (krotvati) KrGora.
  83. 2. krotováti, -ȗjem, vb. impf. mit "Kröte" schimpfen, Mik.
  84. krotovíca, f. = krotica, der Knoten am Garn, der sich durch Zusammendrehen bildet, Jan., Rib.- Mik.; — k. las, ein Büschel Haare, Bes.; — 2) die Schlinge, Jan., Gor.- Mik.; — 3) die Blutstrieme, Cig.; s palico udrihati oslu krotovice po životu, Jurč.
  85. krotovíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, sich zusammendrehen (vom Faden, wenn man ihn zu stark windet), M.; sich verwirren, sich filzen, Cig., Jan.; — 2) k. koga, bedrücken, bedrängen: kmeta pa že vse krotoviči, Gor.; züchtigen: s kneftro k. koga, LjZv.
  86. kròv, króva, m. 1) das Dach, das Dachwerk, die Dachung, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Deckel (an Kisten, Särgen u. dgl.), Mur., Cig.; — 3) das Verdeck (des Schiffes), nk.
  87. krovȃjəc, -jca, m., Cig., Jan., C., pogl. kravajec.
  88. króvəc, -vca, m. der Dachdecker; krovca imamo.
  89. krovína, f. das Riedgras (carex sp.), Cirkniško jezero- Erj. (Torb.); — prim. hs. krovina = le za pokrivanje streh porabno seno.
  90. krovíšče, n. der Dachstuhl, M.
  91. krovníca, f. 1) die Bindruthe im Strohdache, Z., Polj.; — 2) die Schindel, Cig., Jan., DZ., C.; ( hs.).
  92. krozúlja, * f. das Büschel, der Zweig, Z., C.; ajda nima klasovja, ampak nekake krozulje, C.; ščinkavec se stiska pod košato krozuljo v senci, Vrt.
  93. krǫ̑ž, m. 1) = krog, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die europ. Erdscheibe (cyclamen europaeum), (menda nap. kroš, Cig., Medv. [Rok.]).
  94. krǫ̑ža, f. großes Trinkglas, C., Npes.-Vraz; — prim. kravža.
  95. krǫ́žati, -am, vb. impf. = krožiti, kreisen, Bes., Let.
  96. krǫ́žčəc, -čəca, m. dem. krožec, Valj. (Rad).
  97. krǫ́žčək, -čka, m. dem. krožec; der Teller, M., nk.
  98. krǫ̑žəc, -žca, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, der Ring, Mur., Cig., DZ.; — lase v krožce zavijati, das Haar locken, Bes.; — 2) das runde Scheibchen, Cig., Jan., Cig. (T.); k. voska, ein rundes Stück Wachs, Cig.; k. masla, Z.; — 3) der Teller, C.; — 4) die europäische Erdscheibe (cyclamen europaeum), Dict., (krošec, Cig., Medv. [Rok.]).
  99. krǫ̑žək, -žka, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, C.; der Ring, Cig., Jan.; — 2) eine runde Scheibe, Cig.
  100. krǫ̑žəlj, -žlja, m. das Baummesser, das Astmesser, Cig., Valj. (Rad); — pogl. krošelj.

   32.748 32.848 32.948 33.048 33.148 33.248 33.348 33.448 33.548 33.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA