m (33.201-33.300)

33201. krnjúcati, -am, vb. impf. grunzen, C.
33202. krǫ̑cati, -am, vb. impf. = krokati, Notr.- Z.
33203. krócəlj, -clja, m. = krokelj, svinja: Mišelj mišlja, Krocelj kroclja, Mišelj dolu pade, krocelj ga popade (= svinja in želod), Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
33204. krocljáti, -ȃm, vb. impf. grunzen, prim. krocelj.
33205. krǫ́čati, -ím, vb. impf. = kučati, C.; — prim. kročiti.
33206. kročáti, -ȃm, vb. impf. zähmen, im Zaume halten: s potrpežljivostjo k. koga, Slom.; besänftigen, C.; k. živalice, Zora; — menda nam. krotčati.
33207. kročȃvəc, -vca, m. der Zähmer, C.
33208. kročénje, n. die Bändigung, die Bezähmung, Cig.
33209. kročílọ, n. ein Werkzeug zum Krümmen, C.
33210. kročiti, -im, vb. impf. krümmen, biegen, ogr.- C.; — prim. krucati in rus. krjučitь. (?)
33211. kròf, krófa, m. der Kropf; — iz nem.
33212. krǫ̑g, m. 1) der Kreis; v krog se vrteti; v krog(e) iti, im Kreise herumgehen, kreisen, Cig.; solnčni k., der Sonnencyclus, Cig. (T.); zverinski k., der Thierkreis, Cig., Jan.; — die Felgen am Mühlrad, V.-Cig.; — letorastni krogi, die Jahresringe (an den Bäumen), Nov.; — 2) die Kreisfläche, Cig. (T.); die runde Scheibe, Cig., Jan., Cig. (T.); lončarski k., die Töpferscheibe, Cig., Jan.; — 3) die Kuppe, der Kogel, Cig. (T.).
33213. kròg, I. adv. krog in krog, ringsherum, Mur., Cig., Jan.; — II. praep. c. gen. um — herum; Vsem ogenj se krog glave svet', Npes.- Mik.
33214. krǫ́gəł, -gla, adj. = okrogel, Mur., Cig., Jan.; Pod tretjo ( n. lipo) kroglo rajajo, Vod. (Pes.).
33215. krógəlj, -glja, m. zweizackiger Karst, C., Z.; — prim. krevelj, bav. kräuel.
33216. krǫ̑glast, adj. 1) = okroglast, Mur., Cig., Jan.; — 2) kugelförmig, Cig., Jan., Žnid.
33217. krogláš, m. kroglaši, Kugelkäfer (coccinellina), Cig. (T.), Erj. (Z.).
33218. kroglàt, -áta, adj. rundlich, Mur., Cig.
33219. krǫ̑glica, f. 1) dem. krogla; das Kügelchen, Cig.; s kroglico glasovati, ballotieren, Cig.; — 2) das Kugelthierchen (volvox), Erj. (Ž.); — 3) mesnate kroglice, runde Fleischwürste, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 4) neka vrsta sliv, Valj. (Rad).
33220. kroglína, f. die Rundung, Mur., Jan.
33221. kroglíti, -ím, vb. impf. runden, Cig., Jan.; — k. se, sich ringeln, Jan.; — rus.
33222. krogljáti, -ȃm, vb. impf. ringeln, V.-Cig.
33223. kroglolìk, -líka, adj. kreisförmig, Žnid.
33224. kroglolı̑vəc, -vca, m. der Kugelgießer, Cig., Jan.
33225. krǫ́glost, f. die Rundheit, Mur., Cig., Jan.
33226. kroglovàt, -áta, adj. rundlich, Mur., Cig.
33227. krogosẹ̑nčnik, m. krogosenčniki, umschattige Bewohner ( geogr.), Cig. (T.).
33228. krogotèk, -tę́ka, m. der Kreislauf, Jan., M.; das Kreislaufen, Telov.
33229. krogotòk, -tǫ́ka, m. der Umlauf, Cig. (T.).
33230. krogováti, -ȗjem, vb. impf. sich im Kreise bewegen, kreisen, C.; razgovor je začel krogovati, Bes.
33231. krogovı̑t, adj. kreisförmig, Cig. (T.); krogovito se suče kolovrat, Vrt.
33232. króha, f. das Verstreuen der Getreidekörner beim Schnitt, Lašče- Levst. (Rok.).
33233. króhati, -am, vb. impf. grunzen: svinja kroha, C., Z.; — krächzen, Cig.; — k. se, laut lachen, C.
33234. krohljáti, -ȃm, vb. impf. schmeichelnd grunzen, Z.
33235. krohòt, -hóta, m. = grohot, Mur., Cig., Jan.
33236. krohotáč, m. der laute Lacher, Cig.
33237. krohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) = grohotati, grunzen, Mur.; — 2) überlaut lachen, Mur.; k. se, Cig., Jan.
33238. krohótniti, -ǫ́tnem, vb. pf. aufkrächzen, Bes.
33239. kròj, krója, m. der Zuschnitt, der Schnitt, Jarn., Cig., Jan.; die Mode, Cig., Jan., nk.
33240. krója, f. = kroj: po stari kmetski kroji, Jurč.
33241. krojáč, m. der Schneider, der Kleidermacher.
33242. krojáčiti, -ȃčim, vb. impf. das Schneiderhandwerk ausüben, schneidern, Jan.
33243. krojeníca, f. 1) vom Kern gehende Pfirsich, C., Rihenberk, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) die Spleiße, DZ.
33244. krojíłən, -łna, adj. 1) zertheilend, zerstreuend; krojı̑łna moč, das Vermögen, (das Licht) zu zerstreuen, Žnid.; — 2) auflösend, Jan.
33245. krojı̑łnik, m. = krojilnica, Cig.
33246. krojílọ, n. 1) das Spaltwerkzeug, der Spalter, Cig.; — 2) das Zuschneidemuster, C.
33247. krojı̑təv, -tve, f. die Zertheilung; — die Scheidung ( chem.), Cig., Jan.
33248. krojíti, -ím, vb. impf. 1) nach der Flächenlage zertheilen, spalten; skrili k., Schiefer spalten, Cig., Gor.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig., Jan., Cig. (T.); skrilavec se kroji povsem lehko v gladke, tenke skrili, Erj. (Min.); — 2) (Genähtes) trennen, C., M.; — 3) zuschneiden, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — sodbe k., Urtheile aussprechen, Levst. (Zb. sp.); — zna vsakemu besede k., = zna se vsakemu odrezati, Kr.; — 4) in die Bestandtheile zerlegen, zertheilen, Cig., Jan., C.; svetlobo k., das Licht zerstreuen, in seine Farben zerlegen, Žnid.; — chemisch zerlegen, Vrtov.- Cig., Jan.; krójiti, -im, Mur., Erj. (Min.) i. dr.
33249. krojı̑vəc, -vca, m. kdor kroji, der Spalter, Cig., Jan.
33250. krojník, m. = krojivec, Cig.
33251. kròk, krǫ́ka, m. das Rabengekrächze, Cig., Jan.
33252. krǫ́kanica, f. die Kröte, BlKr.; — prim. krohalnica.
33253. krǫ̑kar, -rja, m. der eigentliche oder Kolkrabe (corvus corax).
33254. krǫ̑karčək, -čka, m. dem. krokar, ein kleiner Rabe.
33255. krǫ̑karica, f. zelena k. = zelena vrana, zlatovranka, die Mandelkrähe (coracias garrula), Frey. (F.).
33256. krǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen; krokar kroka, Cig.; vran kroče, C.; quacken: žaba kroče, C.; grunzen: svinja kroče, C.
33257. krókəlj, -klja, m. = svinja: krokelj kroklja, činkelj činklja, činkelj dolu pade, krokelj ga popade (svinja — želod), Tolm.- Erj. (Torb.).
33258. kroketjáti, -ȃm, vb. impf. quacken: žaba kroketja, Rez.- C.
33259. krokljáti, -ȃm, vb. impf. grunzen, prim. krokelj.
33260. krokodīl, m. navadni k., das gewöhnliche Fluss- oder Nil-Krokodil (crocodilus vulgaris), Erj. (Ž.); amerikanski k., der Alligator, Cig.
33261. krokòt, -kóta, m. das Gekrächze (der Raben), Cig., Jan., Mik.
33262. krokotȃnje, n. das Krächzen, M.
33263. krokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. krächzen (o vranu), Mur., C.; — glucken (o kokoši), C.
33264. kroliti, -im, vb. impf. = kruliti, Volk.- M., Npes.-Vraz, Raič ( Let.).
33265. krǫ̑na, f. 1) die Krone; grofovska, mučeniška k.; — 2) der Thaler, nekdaj na Dol.- Levst. (Rok.); — die Krone (novi denar); — 3) rdeča k., neko jabolko, C.
33266. kronáš, m. die Krontaube, Jan. (H.).
33267. krǫ̑nati, -am, vb. impf. (tudi: pf.) krönen; s trnjem k., mit Dornen krönen.
33268. krǫ̑navəc, -vca, m. der die Krönung vornimmt: škof k., Cv.
33269. krǫ̑nica, f. dem. krona, 1) kleine Krone; — 2) der Rosenkranz, Jan., C., DZ.; ( hs.).
33270. krōnika, f. letopis, die Chronik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
33271. króniti, krǫ̑nem, vb. pf. spritzen, eine geringe Menge gießen: kroni mi vode, C.; — nam. kropniti.
33272. kronolōg, m. der Chronolog.
33273. krononǫ̑səc, -sca, m. der Kronenträger, Jan.
33274. krǫ̑nski, adj. Kron-, Kronen-, Cig., Jan., nk.; k. vojvoda, der Kronfeldherr, Cig., Jan.; kronska imovina, das Krongut, Jan.; — kronsko zlato, das Kronengold, Cig.
33275. krǫ̑ntej, m. koruzen strok, kateremu se je vse perje potrgalo, Ben.- Erj. (Torb.); — prim. furl. coròndul, Štrek. (Arch.).
33276. 1. kròp, krǫ́pa, m. siedend heißes Wasser; s kropom politi kaj; tak je bil, kakor bi ga bil s kropom poparil, = betroffen, bestürzt; ni ne krop ne voda, er (es) hat keinen ausgeprägten, entschiedenen Charakter; še neslanega kropa nisi zaslužil, Str.
33277. 2. kròp, krǫ́pa, m. = kap, die Dachtraufe, C.
33278. krǫ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. glucken; kokla kroplje, Cig., jvzhŠt.
33279. krǫ̑pčək, -čka, m. dem. 1. krǫ̑pəc, Dol.
33280. 1. krǫ̑pəc, -pca, m. dem. krop, Dol.
33281. 2. krǫ́pəc, -pca, m. debela, na koncu čvršasta palica, Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.).
33282. kropẹ̑łka, f. = krepel, Rib.- Mik.
33283. kropica, f. = sodra, babje pšeno, Jan.; — prim. hs. krupa, nem. Graupen.
33284. kropíłce, n. der Sprengwedel, M.
33285. kropíłən, -łna, adj. zum Besprengen gehörig, Spreng-, Jan.; kropı̑łna voda, das (zum Besprengen bestimmte) Weihwasser, Z., Dalm.; kropilni kamen, der Weihbrunnstein, Jarn.
33286. kropı̑łnica, f. das Geschirr mit dem zum Besprengen dienenden Weihwasser, der Weihwasserkessel, Cig., Jan., Gor.
33287. kropı̑łnik, m. das Weihwasserbecken, Štrek., Gor., Kras.
33288. kropílọ, n. 1) der Sprengwedel, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); — 2) die Brause an der Gießkanne, Cig.; — 3) das Besprengen, Krelj; ne pomaga ne kropilo ne kadilo = es ist Tauf und Chrisam verloren, M., Z.
33289. kropíti, -ím, vb. impf. besprengen; mrliča kropit iti.
33290. kropiva, f. = kopriva, Mur., Cig., Jan., C.
33291. 1. krǫ̑pnik, m. pisker za krop, großer Kochtopf, C.
33292. 2. krǫ̑pnik, m. = kapnik, der Tropfstein, Bes.
33293. kropnjáča, f. großer Kochtopf, Mur., Mik., vzhŠt.; narede si iz kropnjače boben, Pjk. (Črt.).
33294. kroš, m. das Saubrot (cyclamen), Cig., Medv. (Rok.); menda nap. nam. krož.
33295. krošəc, -šca, m. = kroš, Cig., Medv. (Rok.); — pogl. krožec 4).
33296. krǫ́šəlj, -šlja, m. 1) kleines Messer, V.-Cig., Dol., KrGora; — 2) das Abästmesser, BlKr.
33297. krǫ̑šljək, -šljəka, m. kleines Taschenmesser, C., vzhŠt.
33298. króšnja, f. 1) ein hölzernes Gestell, um darin eine Last vor sich oder auf dem Rücken zu tragen, das Tragreff ( bav. krächsen, krachsen); kramarska, tesarska, k., C.; — 2) das Gebüsch, C.; — die Baumkrone, Z.; zelena gosta k. drevesa, Vrt.
33299. krošnják, m. ein untersetzter, corpulenter Mann, M.; — prim. krošnjast.
33300. krošnjár, -rja, m. der Reffträger, der "Krachsenträger", Mur., Cig.; der Hausierer, Šol., Hip. (Orb.), nk.

   32.701 32.801 32.901 33.001 33.101 33.201 33.301 33.401 33.501 33.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani