Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (33.101-33.200)

  1. krivoȗstnik, m. das Schiefmaul, Mik., Valj. (Rad).
  2. krivovę̑rəc, -rca, m. der Irrgläubige, der Ketzer.
  3. krivovę̑rnik, m. = krivoverec, Mur., Cig., Jan.
  4. krivovràt, -vráta, adj. krummhalsig, Cig.; krivovrate živali, Zv.
  5. krivovrȃtəc, -tca, m. der Krummhals, Jan.
  6. krivúlja, f. 1) die krumme Linie, die Curve ( math., mech.), Cig. (T.), DZ.; vlak se pomikuje v krivuljah v klanec, Bes.; — 2) der Wiesenkerbel (anthriscus silvestris), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  7. krivȗljar, -rja, m. das Krummlineal, Cig. (T.).
  8. krīza, f. odločilni čas (v bolezni, v političnem življenju i. t. d.), die Krise, Cig., nk.
  9. kríž, m. 1) das Kreuz; na k. pribiti, ans Kreuz schlagen; nadgrobni k., das Grabkreuz, Cig., nk.; — das Fensterkreuz, Cig., C.; pl. križi, das Gitter, Cig.; — das schriftliche Kreuzzeichen; križe kraže delati, Kreuz- und Querstriche machen, Z.; — das mit der Hand gemachte Kreuzzeichen; k. narediti; križ božji! (tako se pobožno reče, kadar se kako delo začne); — die Kreuzform: na k., kreuzweise; v k. tkati, köpern, so weben, dass der Anschlag die Kette schräg durchkreuzt, Cig.; roke v k. držati, die Hände verschränkt halten; poti gresta v k., die Wege durchkreuzen sich, Cig.; pl. križi, der Kreuzweg: na križih sva se srečala, Z.; Sem b'la s križev ukradena, Npes.-Vraz; — v k. mi gre, hodi, es kreuzt meine Pläne; ako kaj v k. ne pride, wofern nicht etwas dazwischen kommt; v k. biti z naredbami, mit den Verfügungen im Widerspruch stehen, DZ.; — 2) das Kreuzbild, das Kirchenkreuz; k. nositi, Kreuzträger sein; — pl. križi, die Kreuz- oder Bittwoche: o križih, Z.; veliki križi, Christi Himmelfahrt, C.; — šmarni križ, svete Helene križ, Sternbilder, C., Z., Pjk. (Črt.); — sv. Helene k. tudi: eine Art Knopfblume (scabiosa columbaria), Josch; — das Kreuz (= Plage, Widerwärtigkeiten, Leiden); vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, s čim), mit jemandem, mit einer Sache ein Kreuz haben; velik križ je ž njim; k. si nakopati; — 3) das Rückenkreuz; v križu me boli, ich habe Schmerzen im Kreuze, Cig.; — 4) eine Art Garbenschober (15 Garben kreuzweise gelegt), vzhŠt., ogr.- C.
  10. kríž, praep. c. gen. = križem; križ potov, Mik., Levst. (Zb. sp.); križ sveta, SlGor.
  11. križȃj, m. die Kreuzlinie, C.
  12. križák, m. 1) der Kreuzritter, Jan., C.; — 2) der Kreuzthaler, Mur.; — 3) eine Art Fischnetz, Mur., C.; — 4) eine Art Garbenhaufen, vzhŠt.- C.; prim. križ 4).
  13. krížałnik, m. der Weihbrunn in der Kirche, Cig.
  14. krížanəc, -nca, m. 1) der Gekreuzigte, Cig., C.; — 2) der Kreuzfahrer, Mur., Cig., Jan.
  15. krížanək, -nka, m. = križanik 2), C.
  16. križanı̑ja, f. die Commende (der Kreuzritter), Cig.
  17. krížanik, m. 1) das Crucifix, C., Z.; — 2) der Kreuzfahrer, Mur., Cv.; — der Kreuzritter, der Kreuzherr, V.-Cig.
  18. krížanje, n. 1) das Kreuzigen, die Kreuzigung; — 2) das Machen des Kreuzzeichens; — 3) die Kreuzung ( zool.), Cig. (T.); — die Durchkreuzung, Cig.; — die Interferenz (des Lichtes, der Wellen), Cig. (T.).
  19. krížanka, f. die gemeine Kreuzblume (polygala vulgaris), Josch.
  20. krížanski, adj. die Kreuzfahrer betreffend: križanske vojske, die Kreuzzüge, Mur., Cig., Jan.
  21. krı̑žar, -rja, m. 1) der Kreuzträger, Cig.; — 2) der Kreuzfahrer, Cig., Jan., Cig. (T.).
  22. krížast, adj. 1) mit einem Kreuze versehen: križasti prapori, Let.; križasta krona, der Kreuzthaler, Cig.; križasti pajek, die Kreuzspinne, Z.; — kreuzförmig gestreift, jvzhŠt.; — 2) kreuzförmig.
  23. križàt, -áta, adj. mit einem Kreuze versehen, Cig.; pet križatih, fünf Kreuzthaler, Jurč.; križata kola, Kreuzräder, Notr.
  24. krížati, -am, vb. impf. 1) bekreuzen; mati otroka križa, die Mutter macht das Kreuzzeichen an dem Kinde; — k. se, sich bekreuzen; — 2) durchkreuzen; k. se, sich kreuzen, sich durchkreuzen; poti se križajo, Erj. (Torb.); križala sva se, unsere Wege kreuzten sich, jvzhŠt.; take misli se mi križajo po glavi, Z.; — sich schneiden ( math.), Cig. (T.); — 3) ans Kreuz schlagen, kreuzigen; — 4) k. se s čim, sich mit etwas plagen, martern, Cig.
  25. krížavəc, -vca, m. 1) der Kreuziger, Cig., Jan., C.; — 2) der Kreuzthaler, Cig., Jan., M.; svoje plesnive križavce preštevam, LjZv.; križȃvəc, Dol.; — 3) die Kreuzspinne (epeira diadema), Erj. (Ž.).
  26. krı̑žce, adv. = križem, C.
  27. krížčəc, -čəca, m. dem. križec, Valj. (Rad).
  28. krížčək, -čka, m. dem. križec; das Kreuzchen.
  29. krížəc, -žca, m. dem. križ; 1) das Kreuzchen; das Verdienstkreuz; k. dobiti; — Marijin k., ein Sternbild, Glas.; — 2) das Wirbelbein, V.-Cig.; — 3) pl. križci, das Kreuz (am Ende des Rückgrates): križci me bolijo, ich habe Kreuzschmerzen; — 4) die Klatschrose (papaver rhoeas), Vrtojba ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  30. križeglę̑dəc, -dca, m. der Schielende, Dict.- Mik.
  31. krížək, -žka, m. dem. križ.
  32. krížən, -žna, adj. 1) Kreuz-, kreuzförmig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); križni rez, der Kreuzschnitt, Cig.; križno obločje, das Kreuzgewölbe, Cig.; križna cerkev, die Kreuzkirche, Cig.; — po križnih cestah, auf sich kreuzenden Straßen, Ravn.; — 2) Kreuz- (in kirchlicher Beziehung); križna nedelja, der Bittsonntag, Cig.; križni pot = križev pot, der Kreuzweg, Mur., Cig.; — 3) das Rückenkreuz betreffend: križna kost, das Kreuzbein, Cig., Jan., Cig. (T.); križna čutnica, der Kreuznerv, Cig.
  33. križenǫ̑səc, -sca, m. der Kreuzträger, Cig., Jan.
  34. križepǫ̑tje, n. der Kreuzweg, Habd.- Mik., Cig., Jan., ogr.- M.
  35. križetáti, -ȃm, vb. impf. hinundherfahren ( z. B. mit dem Lichte), C.
  36. krížev, adj. Kreuz- (in kirchlicher Beziehung): k. pot, der Kreuzweg (ein Gottesdienst); križev teden, die Kreuz- oder Bittwoche; o križevem, zur Zeit der Bittage, jvzhŠt.; križev dan, der Kreuztag, die Kreuzerhöhung, Cig.
  37. križeváč, m. 1) = križevača, Levst. (Zb. sp.); — 2) eine Art Fischernetz, Valj. (Rad).
  38. križevàt, -áta, adj. 1) ein Kreuz oder Kreuze enthaltend: križevato kolo, ein unbeschientes Rad mit kreuzweise stehenden starken Speichen, ein Kreuzrad, Dol.- M.; — gitterig, Cig.; — 2) kreuzförmig: k. šiv, die Kreuznaht, Cig.; — križevato (kreuzweise) smo si v rodu, C.
  39. križevátina, f. = zelenika, der Grünhainer: mala, velika k., Radgona- Trumm., Erj. (Torb.).
  40. križevȃtka, f. die Kohlmeise (parus maior), Cig., Dol.- Z.
  41. križevȃtnik, m. = križevatina, C.
  42. kríževəc, -vca, m. das Johanniskraut (hypericum perforatum), vzhŠt.- C.
  43. križevíliti, -ı̑lim, vb. impf. kreuzweise gerichtet sein: veje križevilijo = navzkriž rastejo, jvzhŠt.
  44. kríževka, f. eine Art Taubnessel (lamium), C.
  45. kríževnast, adj. kreuzförmig, Jan.
  46. krı̑ževnik, m. = križemnik, Cig., C., Celje- Pjk. (Črt.), Notr.; "robačica, ki jo boter otroku daruje; na zavratniku ima križ všit ali je s križem zaznamenovana", BlKr.; "dar, ki ga dete dobode od krstnega kuma, navadno kako krilce", Rihenberk- Erj. (Torb.).
  47. križič, m. = kržič, kokorik, DSv.
  48. krížički, adv. kreuzweise: križem križički, C.
  49. križíšče, n. 1) der Friedhof, Notr.- Vrt.; — 2) der Ort, bis zu welchem man auf dem Lande die Leichen zu begleiten pflegt, (kržišče) Cig.; — 3) der Kreuzweg, Svet. (Rok.), Bes.; ko je prišel na neko križišče, ni vedel, kam bi se obrnil, Cv.; na križišču posedeti, Jurč.; der Kreuzungspunkt, DZ.
  50. krížiti, -im, vb. impf. kreuzweise stellen: noge k., Telov.
  51. krı̑žljaj, m. gelegtes Backholz, Valj. (Rad); k. narediti v peči, das Backholz legen, Cig.
  52. križljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kreuz und quer fliegen: lastavice križljajo, C.; — 2) flackern: z lučjo k., C.
  53. krı̑žnica, f. 1) das Kreuzbein, das heilige Bein, Mur., Cig. (T.); — 2) pl. križnice, das Kreuzgestell, Cig.; — 3) pl. križnice, Kreuzblütler (cruciferae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  54. krı̑žnik, m. 1) der Kreuzträger, Mur., C., GBrda; — 2) der Kreuzritter, Jan., C., nk.; nemški križniki, der Deutschritterorden, Let.; — 3) linneues Todtentuch: s križnikom mrliča pokrivajo, Gor.
  55. križnják, m. der Kreuzritter, C.
  56. križpajək, -jka, m. die Kreuzspinne, Gor.- M., Mik.
  57. krížpot, m. = križem pot, Cig., Jan.
  58. kȓkati, -am, vb. impf. einen der Stammsilbe des Wortes ähnlichen Laut von sich geben (von den Bienen, bevor sie schwärmen), Mur.
  59. kŕkav, adj. mit zerzausten Haaren, C.
  60. kŕkavəc, -vca, m. nočni k., der Ziegenmelker (caprimulgus), C.
  61. krkətati, -ətȃm, -áčem, vb. impf. tak glas od sebe dajati, kakor kokoš, kadar jastreba vidi, Krelj; — tudi purman krketa, Mik., Glas.
  62. krketjáti, -ȃm, vb. impf. = krkljati, Rez.- C.
  63. krkljáti, -ȃm, vb. impf. brodeln: voda krklja, kadar vre, Z., Krn- Erj. (Torb.).
  64. kŕkniti, kȓknem, vb. pf. 1) mucksen, Jan., Svet. (Rok.); od strahu ni mogel besede krkniti, Glas.; — 2) "noga mi je krknila, če sem namreč nerodno stopil", a ne da bi si je spehnil, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) = crkniti, Z.
  65. krkoč, ( m.?) na krkoč, huckepack: na k. nesti, zadeti, C.; — prim. hs. na krkače nositi.
  66. krkǫ̑n, m. das Amphibium, Cig. (T.), Žnid.; pl. krkoni, Amphibien oder Lurche (amphibia), krezrepi krkoni, Frösche (batrachia) = žabe, repati k., Molche (caudata) = pupki, Erj. (Ž.).
  67. kŕla, f. razkuštrano, nemarno opravljeno dekle, BlKr.; — prim. karla.
  68. krleš, m. der Knüttel, Z.; — ein dicker Stift beim Pferdegeschirr (s krlešem se ogrlini k ojesu pritrjujejo), Mur.
  69. krlę̑tka, f. = kletka, C., Mik.
  70. krlı̑ncati, -am, vb. impf. grunzen, C.; — nam. krulincati, prim. kruliti.
  71. krlı̑nkati, -am, vb. impf. = krlincati, C.
  72. kȓlj, -ȃ, m. gladko deblo do dveh sežnjev dolgo, Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — der Baumklotz, C., Gor.; — der für die Sägemühle bestimmte Baumklotz, der Sägeriegel, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Notr., Gor.; preudarja, koliko bo dalo deblo krljev in koliko se bo iz njih izrezalo žaganic, Bes.; — čebelni k. = panj, Ist.- SlN.; — prim. srb. krlja, der Holzblock; ( Štrek. [Arch.] primerja ben.-it. corlo = velik kos lesa).
  73. krlȗnkati, -am, vb. impf. = krlinkati, grunzen, C.
  74. krlȗzgati, -am, vb. impf. knarren: škarniki krluzgajo, Glas.
  75. krlúžiti, -ȗžim, vb. impf. = krluzgati: deske krlužijo, Glas.
  76. kr̀n, kŕna, m. 1) das Schiffsende, C.; prvi, zadnji k., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schiffshintertheil, Jarn., Svet. (Rok.); sedeč na krnu, Hip. (Orb.); — 2) die Kante, Jan.; pogl. krn f.
  77. kr̀n, krna, adj. verstümmelt, Cig. (T.); krn zbor, ein Rumpfparlament, Cig. (T.); kurzzählig (o verzih), Cig. (T.); — prim. stsl. krъnъ, hs. krnj.
  78. kŕna, f. ein verstümmeltes Ding, der Mutz, Cig.; — prim. krnja.
  79. krnáč, m. der Thürriegel, Štrek.
  80. kŕnast, adj. verstümmelt: k. zob, rog, C.
  81. krnáti, -ȃm, vb. impf. = nagibati (čoln): veter krna, Barkovlje ( Prim.)- Štrek. (Let.).
  82. kȓnčič, m. dem. krnec; = nožiček, Koborid- Erj. (Torb.).
  83. kȓnəc, -nca, m. das Rebenmesser, Hip.- C.
  84. 1. krníca, f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe ( geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.- Mik.
  85. 2. krníca, f. eine Art Halsgeschwulst: k. se mu dela v grlu, Dol.; — prim. skrnica.
  86. krníčica, f. dem. krnica; v steno izdolbena shramba za sol, Glas., Št.- Pjk. (Črt.).
  87. krnı̑čka, f. dem. krnica; lesena skledica ali koritce ali nečke, vzhŠt.
  88. krnír, m. das Felleisen, der Ranzen, Mur., Cig., Jan.; — prim. bav. karnier, it. carniere, Jagdtasche, Mik. (Et.).
  89. 1. kŕniti, kȓnem, vb. pf. verstümmeln, Cig. (T.), Mik.
  90. 2. kŕniti, kȓnem, vb. pf. lenken, richten, Štrek.; wegschieben, Met.
  91. kr̀nj, kŕnja, m. = krn: zadnji krnj, das Schiffshintertheil, Dict.
  92. kŕnja, f. 1) die Kerbe, die Scharte, M., C.; die vom Kratzen oder Nagen herrührende Verstümmelung, Z.; — zobna škrbina, BlKr.; — 2) ein schartiges, schlechtes Schneidewerkzeug, C., Notr.; — eine verstümmelte Kuh, Dol.- Mik. (Et.); — 3) das Schwein, ogr.- C., BlKr.; — 4) razkuštrana ženska: krnja je prišla iz trnja, C.
  93. krnják, m. = skopljen prasec, Mik. (Et.).
  94. kŕnjast, adj. schartig, M., Z.; — verstümmelt, Mur.
  95. krnjati, -am, vb. impf. verstümmeln, Mur.
  96. kŕnjav, adj. 1) schartig, verstümmelt, Z., Zv.; — 2) mit zerrauftem Haar, vzhŠt.- C., Npes.-Vraz.
  97. kŕnjavəc, -vca, m. der Zerraufte, vzhŠt.- C.
  98. krnjȃvkati, -am, vb. impf. raunzen, Mur.; miauen, Mur.; svinja, mačka krnjavka, Hal.- C.
  99. krnję̑ł, m. = tkalec, Notr.- Z., C.; (na Notranjskem so nekdaj le Karnjeli bili tkalci).
  100. krnję̑łəc, -łca, m. = krnjel, Cig., C., Nov.

   32.601 32.701 32.801 32.901 33.001 33.101 33.201 33.301 33.401 33.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA