Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (3.301-3.400)

  1. modrosìv, -síva, adj. blaugrau, Cig.
  2. modroslǫ̑vəc, -vca, m. der Philosoph, Cig., Jan., C., nk.; — der Hörer der philosophischen Facultät, nk.
  3. modroslǫ́vən, adj. philosophisch, Jan., nk.
  4. modroslǫ̑vje, n. die Philosophie, Jan., nk.
  5. modroslǫ̑vstvọ, n. = modroslovje, C.
  6. modrọ̑st, f. 1) die Weisheit, die Klugheit; — 2) eine Art Knöterich (polygonum amphibium), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  7. modrọ̑stən, -tna, adj. Weisheits-, Mur., Jan.; weislich, Mur.
  8. modrostljìv, -íva, adj. weisheitsvoll, weislich, Mur., Jan.
  9. modrọ̑stnik, m. der Weise: jezikov m., der große Sprachweise, Levst. (Zb. sp.).
  10. modrovȃnje, n. das Philosophieren; das Klügeln; — m. o politiki, die Kannegießerei.
  11. modrováti, -ȗjem, vb. impf. 1) philosophieren; — klügeln, den Weisen spielen, Mur., Cig., Jan.; — 2) witzigen, C.
  12. modrovȃvəc, -vca, m. der Klügler, Mur., Cig., Jan.; politični m., der Kannegießer, Jan.
  13. modrovȃvka, f. die Klüglerin, Cig., Jan.
  14. modroznȃnəc, -nca, m. = modroslovec, der Philosoph, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  15. modroznȃnski, adj. philosophisch, Jan., nk.
  16. modroznȃnstvọ, n. die Philosophie, Mur., Cig., Jan., nk.
  17. modrožílast, adj. blauäderig, Cig.
  18. mǫ̑drstvọ, n. die Philosophie, Mur., C.; die Weisheit, Let.
  19. modulácija, f. menjava glasov ( pos. glasovnih vrst), die Modulation, Cig., Jan.
  20. mọ̑ganica, f. die Mange, die Wäschrolle, (mug-) jvzhŠt.
  21. mọ̑gati, -am, vb. impf. 1) mit der Mange glätten: perilo m., (mugati) jvzhŠt.; — 2) quetschen, pressen, knittern, (mugati), vzhŠt.- C.; — prim. mongati.
  22. mọ̑ge, f. pl. die Mundharmonika, (muge) vzhŠt.- C.
  23. mọ̑gəc, -gca, m. das Wäschglättholz, vzhŠt.- C.; — prim. monga.
  24. mogila, f. = gomila, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — stsl.
  25. mọ̑gla, f. = monga, die Mange, die Rolle zum Glätten der Wäsche, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Mangel = Mange.
  26. mogòč, -ǫ́ča, adj. 1) vermögend, imstande, Cig. (T.); nisi mogoč uiti, Mik., vzhŠt.; m. pred hudim obvarovati, Jsvkr.; — 2) mächtig, Trub., Dalm., Krelj, Prip.- Mik.; z mogočo roko, Dalm.; mogoči gospodje, Trub.; Duha mogočega peruti, Levst. (Zb. sp.); — 3) möglich; mogoče je, mogoče ni; tudi njega je mogoče prekaniti; storil sem, kar mi je bilo mogoče storiti; — ni mogoče! unmöglich! — mogoče, da pridem, möglicherweise, vielleicht werde ich kommen.
  27. mogǫ́čən, -čna, adj. 1) mächtig; m. kralj; mogočni gospodje; mogočna roka; gravitätisch: mogočno sedeti na prestolu; — wichtig thuend, groß thuend: kako si mogočen! jvzhŠt.; — 2) m. biti, imstande sein, fähig sein, C.; — 3) möglich, Mur., C.; mogočnejše je, es ist möglicher, Krelj.
  28. mogǫ́čiti se, -ǫ̑čim se, vb. impf. sich Wichtigkeit zu geben verstehen, V.-Cig.
  29. mogǫ̑čnež, m. der Mächtige.
  30. mogǫ̑čnica, f. die Mächtige, die Machthaberin, Cig., C.
  31. mogǫ̑čnik, m. der Mächtige, der Machthaber, V.-Cig., Jan., C.
  32. mogočnják, m. der Mächtige, der Gewaltige, der Machthaber, Mur., Šol., ZgD.; imenitniki in mogočnjaki judovski, Cv.
  33. mogǫ́čnost, f. 1) die Mächtigkeit; die Gravität, Jan., Cig. (T.); — das Großthun, das Wichtigthun: ta mogočnost ga bo že še minila! jvzhŠt.; — 2) die Möglichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  34. mogǫ́čost, f. 1) die Mächtigkeit, Mur.; — die Gewalt: mogočni bodejo z mogočostjo kaštigani, die Gewaltigen werden "gewaltiglich" gestraft werden, Krelj; — 2) die Möglichkeit, Mur., V.-Cig., Jan.
  35. mogolẹ́ti, -ím, vb. impf. = mrgoleti, flimmern: mogoli mi pred očmi, BlKr.
  36. mogǫ̑təc, -tca, m. der Mächtige, der Machthaber, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. stsl. mogątьcь.
  37. mogǫ́tən, -tna, adj. = mogočen, Jan., Vrt.; mogotno bobneč, LjZv.; — stsl.
  38. mogrȃnj, m. = margaran, Jan.
  39. mǫ̑haj, m. vrhno žensko zimsko krilo črne boje, s širokim zelenim pasom spodaj, Dol.
  40. mohamedȃn, m. = mahomedan, nk.
  41. mǫ̑hant, m. = mohat, Valj. (Rad).
  42. mǫ̑hat, m. eine Art Streichkäse: iz zagrizenega sira je dobra skuta ali mohat, maže na kruh se, Ravn. (Abc.).
  43. mohlı̑n, m. tenko predivo, Drežnica- Erj. (Torb.).
  44. mǫ̑hont, m. = mohant, mohat, Nov., Gor.- Levst. (M.).
  45. mohoríca, f. neka hruška, C.
  46. mohǫ̑rka, f. neko jabolko (zori o sv. Mohorju), Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  47. mohǫ́rovica, f. die Steinkohle, Nugla ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  48. mǫ̑hot, m. = mohat, der Streichkäse, der Quark, Mur., SlGor.- C.
  49. mǫ̑hovt, m. = mohat: s kumino pripravljen sirček, Savinska dol.
  50. mọ́j, mója, pron. mein; ne bo ne moja ne tvoja obveljala, weder ich noch du wirst Recht behalten.
  51. mọ̑jast, adj. mit ausgeschnittenen Lippen (Hasenlippen), jvzhŠt.; — prim. mujav.
  52. mojcljáti, -ȃm, vb. impf. nedoločno govoriti, mit der Farbe nicht heraus wollen, SlGor.
  53. mȏjčika, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  54. mójəc, -jca, m. mojci, die Meinigen, Cig., Jan.; Hit'te mu mojci glavo vzet, Npes.- Mik.
  55. mójica, f. meine Geliebte, C.
  56. mǫ̑jstər, -tra, m. der Meister; — mojster skaza, der Pfuscher; — tudi: mójster; — iz nem.
  57. mǫ́jstrica, f. die Meisterin, Cig., M.
  58. mojstrı̑ja, f. die Meisterschaft, Cig., Jan., C.
  59. mǫ́jstrinja, f. die Meisterin, Cig., Jan., Rož.- Kres.
  60. mojstríti, -ím, vb. impf. meistern, Mur., Cig., Jan., C.; konja m., Bas.; jezik m., Kast.
  61. mojstrı̑vəc, -vca, m. der Meisterer, Cig.
  62. mǫ́jstrov, adj. des Meisters; mojstrova, die Meistersfrau.
  63. mojstrováti, -ȗjem, vb. impf. 1) meistern, hofmeistern, Mur., Cig., Jan.; — 2) künsteln, Cig. (T.).
  64. mojstrovȃvəc, -vca, m. der Meisterer, Cig.
  65. mojstrovína, f. 1) das Meistergeld, Mur., Cig.; — 2) das Meisterstück, das Meisterwerk, ogr.- C.
  66. mǫ́jstrovka, f. die Meisterin, Jan., M.
  67. mǫ́jstrovski, adj. Meister-, meisterhaft; ta je bila mojstrovska, das war ein Meisterstreich, Cig.
  68. mǫ́jstrski, adj. Meister-, meisterhaft; mojstrsko delo, eine Meisterarbeit, Cig.
  69. mǫ́jstrstvọ, n. die Meisterschaft, Cig., Jan., Cig. (T.).
  70. mǫ́jškra, f. die Nähterin; — prim. it. maestra, die Meisterin, Levst. (Rok.).
  71. mòk, móka, m. das Nasse, Mur., Mik.; das Bewässerte, C.; zemlja na m., die Moorerde, Cig.; ječmenov mok (za strojarje), die Gerstenbeize, Cig.; solnce gre za m., die Sonne geht hinter Wolken unter (znamenje, da bo dež), Gor.- M.
  72. 1. mǫ́ka, f. 1) das Mehl; bela, črna, srednja m.; trgana moka, grobgemahlenes Getreide, Cig.; bela, črna moka, weißes, schwarzes Mehl; čila, cvetna m., das Auszugsmehl, Cig.; zadnja m., das gröbste Mehl; — iz te moke ne bo kruha = aus dieser Sache wird nichts werden; — 2) der Reif (an Pflaumen, Trauben): češpelj se je moka prijela, LjZv.; grozdje je v moki, die Trauben bedecken sich mit Reif, Dol., jvzhŠt.
  73. 2. mǫ́ka, f. = muka, die Marter, Dalm., ogr.- Mik., Št. ob hrv. meji- Vest. I. 121.
  74. mǫ́kalica, f. die Mehlbirne, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  75. mǫ̑kar, -rja, m. 1) der Mehlhändler, der Mehlverkäufer; — 2) cmoček v močniku, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Mehlkäfer, der Müller (tenebrio molitor), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vrsta krompirja, Nov.- C.
  76. mǫ̑karica, f. 1) die Mehlhändlerin; — 2) debelo, pusto in razsipično jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — 3) neka hruška, Staro Sedlo, Žabče ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  77. mokarı̑ja, f. = mokarstvo, Cig., Jan., M.
  78. mokáriti, -ȃrim, vb. impf. den Mehlhandel betreiben, Jan.
  79. mǫ̑karnica, f. die Mehlkammer des Mehlhändlers, Cig.; — das Mehlbehältnis, Mur.; — die Mehlmulde, C.
  80. mǫ̑karnik, m. das Mehlbehältnis, Z.
  81. mǫ̑karstvọ, n. der Mehlhandel.
  82. mǫ́kast, adj. mehlicht; mokasta jabolka, C.
  83. mǫ́kav, adj. mehlig; mokava hruška, Valj. (Rad).
  84. mǫ́kavka, f. neka mokava hruška, Valj. (Rad), Gor.
  85. mókən, -kna, adj. feucht, dumpfig, Celje- C., ogr.- C.
  86. mǫ́kər, mókra, adj. nass, feucht; mokra obleka; mokro vreme; m. kakor miš, durch u. durch nass; na mokrem, in der Nässe; po suhem in po mokrem, zu Wasser u. zu Lande; — na mokro slikati, al fresco malen; — mokri brat (bratec), der Trunkenbold, Cig., C.
  87. mǫ̑kež, m. kozje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
  88. mǫ́kica, f. dem. 1. moka.
  89. mǫ̑knat, adj. mehlig, V.-Cig., Jan., Šol.; — moknate jedi, Mehlspeisen, DZ.
  90. moknẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. feucht sein: stena mokni, vzhŠt.- C.; sod mokneje, das Fass rinnt, C.
  91. moknína, f. die Feuchtigkeit, ogr.- C.
  92. mókniti, mǫ̑knem, vb. pf. Nässe an sich ziehen, nass, feucht werden, C.
  93. móknost, f. die Feuchtigkeit, Celje- C.
  94. mokosẹ̀j, -sẹ́ja, m. = mokosevka, SlGradec- C.
  95. mokosẹ̀v, -sẹ́va, m. = mokosevka, C.
  96. mokosẹ̑vka, f. = pustolka, der Thurmfalke (Wannenweher, Wiegweihe, Windwachel, falco tinnunculus), Št.- Cig., Jan., Mik., Celje- C.
  97. mokǫ́š, m. = mlakoš, Cig., Jan., Frey. (F.).
  98. mǫ̑koščica, f. neka hruška, Valj. (Rad); (mokovščica?).
  99. mokọ̑ška, f. kleine Duckente, das Sumpfhuhn (ortygometra [crex] porzana), C.
  100. mokováti, -ȗjem, vb. impf. mehlig werden (o zrnju), C.

   2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA