Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (32.748-32.847)

  1. krè, praep. c. gen., nam. kraj, Mur., Mik., Danj. (Posv. p.).
  2. kreatīn, m. der Fleischfaserstoff, das Kreatin, Cig. (T.).
  3. krebánja, f. ( m.) kdor se krebanji, C., Z.
  4. krebánjiti se, -ȃnjim se, vb. impf. beim Weinen das Gesicht verzerren, C., Kor.- Z.
  5. krebati, -am, vb. impf. schwätzen, C.
  6. krebę́nčiti se, -ę̑nčim se, vb. impf. das Gesicht zum Weinen verziehen, C., Z.
  7. krebetáti, -etȃm, -ę̑čem, vb. impf. = krebati, C.
  8. krebúljica, f. der Kerbel (anthriscus), Mur., Jan.; repična k., gemeiner Kerbel (a. vulgaris), Medv. (Rok.); — repínčasta k., Z.; velika k., großer Kerbel (a. sylvestris), Medv. (Rok.); — omamna (pijana) k., der Kälberkropf (chaerophyllum), Z.
  9. 1. krę́cati, -cam, -čem, vb. impf. kreißen, ächzen, Bes.- C.; — krächzen (von Menschen), = krehati, Jan.; tudi: krecȃm, Rož.- Kres.
  10. 2. krę́cati, -am, vb. impf. lenken: ravnati oje vozu, na katerem človek sedi ter se vozi sam po klancu nizdolu, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  11. krę́cav, adj. ächzend, jammernd, Jan. (H.).
  12. krę́cavəc, -vca, m. der Kreißer, der Jammerer, Bes.
  13. krę̑č, m. der Steinbrech: vedno zeleni k., immergrüner Steinbrech (saxifraga aizoon), Tuš. (R.).
  14. 1. krę́ča, f. die Kreißerin, die Jammrerin, M., C.
  15. 2. krę́ča, f. das Grätschen ("stopalo se od stopala ven zavije"), Telov.; — prim. 1. krečiti.
  16. krę́čati, -ím, vb. impf. quaken, Habd.; = ječati, kreißen, Mur., C.; ob tem času začno ovce ječati, krečati, se operati, Kug.- Valj. (Rad).
  17. krę́čati, -am, vb. impf. wenden, C.; = ravnati oje vozu, Malhinje- Erj. (Torb.); seitwärts lenken, M.; — k. se, ausweichen: pešec se mora pešca krečati, Levst. (Cest.); voz se voza kreča ali ogiblje, Levst. (Nauk); — bewegen: v ponudbo krečajo ga taki razlogi, LjZv.
  18. krę̑čej, m. ein Keucher, abgelebter Mensch, Cig., M.
  19. 1. krę́čiti, -im, vb. impf. auseinander strecken: k. noge, C., Levst. (Rok.); k. se, sich behaglich strecken, Gor.; — prim. nem. grätschen = die Beine auseinandersperren.
  20. 2. krę́čiti, -im, vb. impf. = krečati, -am, lenken, richten: voz k., Štrek.; voz se na stran kreči, Kras.
  21. krę̑člək, -ləka, m. = krecman, Cig.
  22. krẹ̑čnik, m. die Froschlache, Cig., M.; — prim. 2. krak.
  23. krę́čniti, krę̑čnem, vb. pf. nerodno stopiti, da v sklepu zaboli, Tolm.- Štrek. (Let.).
  24. krẹ̑da, f. die Kreide; na kredo piti, auf Borg trinken, C.; črna k., der Zeichenschiefer, Cig.; rdeča k., der Röthel, Z.; = rusa k., Erj. (Min.).
  25. krẹ̑dast, adj. kreidenartig, kreidicht, Cig., Jan.; — kreidig, Mur.
  26. krẹ̑dati, -am, vb. impf. mit Kreide bestreichen, kreiden, Mur., Cig., Jan.
  27. krẹ́dən, -dna, adj. Kreide-; krẹ̑dna tvorba, die Kreideformation, Cig. (T.).
  28. krẹ̑dica, f. dem. kreda; der Kreidestift, Cig.
  29. krẹ̑dič, m. = kredica, Jan.
  30. kredīt, m. das Vertrauen in Bezug auf Zahlungsfähigkeit, der Credit.
  31. krẹ̑dnik, m. der Kreidestift, Jan. (H.).
  32. krę́du, adv. = k redu, bereit, vorhanden, C.; nav. k redi, Mur., vzhŠt.
  33. krẹ̑g, m. der Hader, der Zank; bila je z vso družino v kregu, Erj. (Izb. sp.).
  34. krẹ̑ganje, n. die Züchtigung mit Worten, das Auszanken; — das Hadern, das Zanken.
  35. krẹ̑gati, -am, vb. impf. 1) k. koga, jemanden mit Worten züchtigen, auszanken, ausmachen; za vsako reč me krega; — 2) k. se, mit einander zanken, hadern; — čreva se mu kregajo, es knurrt ihm im Leibe, Cig., Jan.; s pametjo se k., vernunftwidrig handeln, Z.; — k. se nad kom, na koga, auf jemanden losschreien, ihn auszanken; — 3) = zvati, klicati: kako ga kregate? Kameno na Soči- Štrek. (Let.); — 4) kriegen, Krieg führen: z evangelijem kregajo zoper smrt, Trub.; — prim. srvn. kriec, kriegen, Cv. X. 12., Štrek. (Let.).
  36. krẹgávati se, -am se, vb. impf. = kregati se, C.
  37. krẹ̑gavəc, -vca, m. der Verweisgeber, Cig., C.; das Zankmaul, Cig.
  38. krégəlj, -glja, m. = 1. kreha, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  39. krẹgljìv, -íva, adj. zänkisch, Mur., Cig., Jan., M., Krelj.
  40. krẹgljívost, f. die Zanksucht, Mur., Cig.
  41. krégulj, -gúlja, m., Cig., Valj. (Rad), pogl. kragulj.
  42. kreháč, m. der Keucher, Z., ZgD.
  43. krę́halọ, n. der in einemfort hustet, krächzt, der Krächzer, Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
  44. krę́hati, -am, vb. impf. 1) rauhe, heisere Laute ausstoßen, mit rauher Stimme husten, hüsteln, krächzen; na plesišču jo je dobil, da je šest mescev krehal, Vrtov. (Km. k.); — svinje krehajo, kadar se dobrikajo človeku, Z.; — 2) k. se, laut lachen ( zaničlj.), C.; — 3) intr. brechend krachen: debla krehajo, les kreha, Z., SlN.; — 4) trans. unter Krachen brechen, Jan.; orehe k., Cig.; plot k., SlN.; (vihar) ruje in trga strehe in kreha veje, Zv.; koruzo k., abbrechen, Zora.
  45. krę́havəc, -vca, m. kdor vedno kreha in kašlja, Cig., M.
  46. 1. krę́həlj, -hlja, m. das Schwein, M.; v uganki: bingelj binga, krehelj kreha, bingelj pade, krehelj jẹ́, Z.
  47. 2. kréhəlj, -hlja, m. = kreha, die Kriechpflaume, die Krieche (prunus insititia), Cig., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; v krehelj marelico cepiti, Pirc.
  48. krehljáti, -ȃm, vb. dem. krehati; impf. hüsteln, ogr.- C.; (o svinjah) = krehati, M.
  49. krę̑hljəc, -hljəca, -həljca, m. die Kriechente, Cig., Jan., Frey. (F.).
  50. krę́hniti, * krę̑hnem, vb. pf. 1) krächzend aussprechen: kaj mi je do tega? — krehnil je moj gospod, Bes.; — 2) brechend krachen, Cig.; vrh je krehnil, Z.; — 3) = kresniti, schlagen, Dol.
  51. krehtáti, -ȃm, vb. impf. hüsteln, ogr.- C.; — wie eine Dohle schreien, Cig.
  52. 1. krek, m. der Haken, Rez.- C., Baud.; — prim. rus. krjukъ, Haken.
  53. 2. krẹ́k, m. = 2. krak, Mik. (Et.).
  54. krę̑kati, -am, vb. impf. quaken, Kor.- Jarn.
  55. krę̑kavt, m. = kreka, Cig.
  56. krekèt, -ę́ta, m. das Gekrächze, Valj. (Rad).
  57. kreketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. quaken, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  58. krekič, m. dem. 1. krek; das Häkchen, C.
  59. krę̑klja, f. = krecman, der Wachtelkönig, C.
  60. kréljut, f. der Flügel, der Fittig, Cig., Jan., Krelj, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — tudi psovka nerodnemu človeku: ti grda kreljut! BlKr.; kreljȗt, Dol.
  61. krengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. rasseln, Fr.- C.
  62. krenílica, f. der Steinbrech (saxifraga), Medv. (Rok.); zrnata k., das Keilkraut (saxifraga granulata), Cig.
  63. 1. kréniti, krę́nem, vb. pf. 1) seitwärts lenken, Cig.; k. voz, BlKr.- M.; vojsko na zapad k., Vrt.; k. koga na pravi pot, Levst. (Zb. sp.); wenden, C.; — veranlassen, bewegen, LjZv.; — k. se, ausweichen: kreni se! BlKr.- M., Z.; — 2) rücken, bewegen, Mur., Cig.; — k. se, in Bewegung kommen, Cig.; vreme se ne krene, das Wetter ändert sich nicht, Z.; — 3) intr. eine Wendung machen, abbiegen, abweichen; k. na levo, na desno, po drugem potu, k. z vozom na stran.
  64. 2. krẹ́niti, krẹ́nem, vb. pf. infolge der Kälte erstarren, C.
  65. kreozōt, m. neka oljnata tekočina, das Kreosot, Cig. (T.).
  66. krẹ̀p, krẹ́pa, m. 1) = črep, C.; — 2) jäher Fels, C.
  67. 1. krẹ́pa, f. alter Topf, der Scherben, M., C., Koborid ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — der Schädel, M., C., Koborid- Erj. (Torb.); dati komu po krepi, Z.; — gebrechlicher, verkrüppelter Mensch, C., M.
  68. krepáča, f. die Viehseuche, C.; — prim. 1. krepati.
  69. krepalína, f. umgestandenes Vieh, Z.; — die Haut vom umgestandenen Vieh, C., Z.
  70. krẹpȃtəc, -tca, m. na k. ("krpác") delati = na vse kriplje d., Lašče- Erj. (Torb.); pogl. krpac.
  71. 1. krẹ́pati, -pam, vb. impf. ad 2. krẹ́niti, starr werden, C.
  72. 2. krę́pati, -am, I. vb. impf. ad krepniti; = crkati; — II. krepáti, -ȃm, vb. pf. = krepniti, Prim., Notr.; — prim. it. crepare.
  73. krepčáłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, labend, Labe-, Mur., Cig., Jan.
  74. krẹpčálọ, n. das Stärkungsmittel, das Labsal, Mur., Cig., Jan., nk.
  75. krẹpčáti, -ȃm, vb. impf. 1) steif machen, Cig.; — 2) stärken, erquicken, laben; k. se, sich stärken, sich laben.
  76. krẹ́pək, -pka, adj. 1) starr, steif, hart, C.; k. kruh (kadar je suh), C.; krepko zapečen kruh, resch gebacken, V.-Cig.; od mraza krepka zemlja, C.; — = trd, karg, geizig, C.; — 2) kräftig, rüstig, fest; k. junak.; k. glas; krepke besede, nachdrückliche Worte; krepko govoriti; — pravilnejši naglas: krẹpèk, -pkà, Cv. X. 12.; (krépək, Št.).
  77. krepéł, m. 1) = krepel f., Mur., Cig., Jan.; ptice se s krepelom ne lovijo, Npreg.- C.; — 2) krepeli, die Pflugnarbe, Dol.
  78. krepẹ̑ł, f. der Prügel, Med., Polj., Zv.; — krepeli, zaničlj. o nogah in rokah, Dol.; svojih krepeli ne morem ugreti, Jurč.
  79. krepẹ̑la, f. 1) = krepel, f., Rib.; — 2) pl. krepẹ̑le, majhen jarmič, Št.- Valj. (Rad).
  80. krepeláti, -ȃm, vb. impf. s krepelom (ali krepeljo) zbijati: k. jabolka, Polj., Notr.
  81. krepéłce, n. dem. krepelo, Let.
  82. krepéłčič, m. dem. krepelec, Dol.
  83. krepéłəc, -łca, m. der Holzprügel, der Knüttel; k. zagnati komu pod noge.
  84. krepelẹ́ti, -ím, vb. impf. = prepeleti, flattern, M.; perotnica (na kolovratu) krepeli, Danj. (Posv. p.).
  85. 1. krepelíti, -ím, vb. impf. 1) mit Prügeln bewerfen: k. koga, Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; k. kokoši, DSv.; — 2) = kleščariti, die Pflugnarbe beim Pflügen halten, V.-Cig., Dol.; prim. krepel m. 2); — tudi: krepéliti.
  86. 2. krepelíti, -ím, vb. impf. 1) = krepeleti, C., Danj. (Posv. p.); = z rokami mahati (o otroku, ki k materi sili), C., SlGor.; — 2) k. se, mit den Flügeln schlagend im Sande baden (o kuretnini), C.; sich bäumen (o konju), C.
  87. krepelj, m. = krepelec, Jan. (H.).
  88. krepélọ, n. der Prügel, C., BlKr.- Mik.
  89. krẹpę̑n, adj. erstarrt, steif ( z. B. vor Kälte), Mur., C.
  90. krẹpę̑nčiti se, -ę̑nčim se, vb. impf. zusammenkauernd sich sträuben ( n. pr. o otrocih), M.
  91. krẹpenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) starr werden, Z.; — 2) die Federn sträuben (o perotnini), C.; — 3) = hrepeneti, C.
  92. krepétəc, -tca, m. = ubit zvonec, Krn- Erj. (Torb.); — nam. hrepetec? prim. hrepetati.
  93. krẹpílọ, n. das Stärkungsmittel, das Labsal, Cig., Jan., C.
  94. krẹpíti, -ím, vb. impf. kräftigen, stärken, laben, Mur., Cig., Jan., nk.
  95. krepkokrìł, -kríla, adj. mit starken Flügeln: krepkokrili žerjavi, Zv.
  96. krẹpkóta, f. = krepkost, Jan.; Gospod, ti si moja moč in krepkota, Dalm.
  97. kreplję́ti, -ím, vb. impf. sich erholen (o žitu), Svet. (Rok.).
  98. 1. krẹ́pniti, krẹ̑pnem, vb. pf. = 2. kreniti, erstarren, C.
  99. 2. krę́pniti, krę̑pnem, vb. pf. = crkniti; — prim. it. crepare.
  100. krẹpọ̑st, f. 1) die Kraft, die Stärke, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Thatkraft, die Energie, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Wirksamkeit, DZ.; pravno k. dobiti, in Rechtskraft erwachsen, DZ.; v krepost stopiti, in Kraft treten, Cig. (T.); — 2) die Tugend, Št.- Mur., Cig., Jan., Met., nk.; k. ali čednost, Ravn.

   32.248 32.348 32.448 32.548 32.648 32.748 32.848 32.948 33.048 33.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA