Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (32.648-32.747)

  1. kratkočȃsnica, f. 1) die Unterhalterin, Cig., M.; — 2) die Schnurre, die Anekdote, ein kurzweiliges Geschichtchen, Cig., Jan., nk.
  2. kratkočȃsnik, m. der Zeitvertreiber, der Unterhalter, Cig.
  3. kratkočásnost, f. die Kurzweiligkeit; — die Unterhaltung: časa zadosti imeti za pogovore, za igre, za kratkočasnosti, Škrb.- Valj. (Rad).
  4. kratkočásovanje, n. die Zeitverkürzung, die Kurzweil, die Unterhaltung, Cig.; pogovarjanje in kratkočasovanje s prijatelji, Vrtov. (Km. k.); udeleževati se primernega kratkočasovanja, Cv.
  5. kratkočásovati, -ujem, vb. impf. sich unterhalten, C.; k. (se), Cig., Jan., LjZv.; tudi k. se, Dol.
  6. kratkodóbən, * -bna, adj. ephemer, Cig. (T.).
  7. kratkoglȃvəc, -vca, m. der Kurzkopf (brachycephalus), Cig. (T.), Erj. (Z., Som.).
  8. kratkojezı̑čnik, m. der Kurzzüngler ( zool.), Cig. (T.).
  9. kratkokljȗnəc, -nca, m. kratkokljunci, Kurzschnäbler (pressirostres), Cig. (T.).
  10. kratkokrı̑łəc, -łca, m. kratkokrilci, Kurzflügler (brachelytra), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  11. kratkolȃsəc, -sca, m. der Kurzhaarige, Cig.
  12. kratkonǫ̑žəc, -žca, m. der Kurzbeinige, Cig.
  13. kratkopécəlj, -clja, m. neka trta: der Kurzstengler, Nov.- C., M., Dol.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, C.
  14. kratkorèk, -rę́ka, m. der Aphorismus, Cig.
  15. kratkorę̑pəc, -pca, m. kratkorepci, die Kurzschwänze ( zool.), Cig. (T.).
  16. kratkorę̑pnik, m. der Kurzschwanz, Cig.
  17. kratkorǫ́čən, -čna, adj. kratkoročna menica, kurzes Papier ( merc.), Cig. (T.).
  18. kratkoròk, -rǫ́ka, adj. kurzarmig, Cig., Jan.
  19. kratkorokàv, -áva, adj. mit kurzen Aermeln, LjZv.
  20. kratkosȗknjež, m. der Kurzrock, Cig.
  21. kratkóta, f. = kratkost, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); Al' nje (ure) kratkote spomni se? Preš.
  22. kratkovẹ́čən, -čna, adj. kurzlebend, Vest.; — ephemer, Cig. (T.).
  23. kratkovìd, -vída, adj. = kratkoviden, Cig. (T.), M.
  24. kratkovı̑dəc, -dca, m. der Kurzsichtige, Jan., Žnid.
  25. kratkovı̑dnež, m. der Kurzsichtige, Cig., nk.
  26. kratkovídnost, f. die Kurzsichtigkeit, Cig., Jan., M., nk.
  27. kratkovrȃtəc, -tca, m. der Kurzhals, Cig.
  28. kratkvíca, f., Mur., Cig., pogl. krotovica.
  29. kráva, f. 1) die Kuh; molzna k., die Melkkuh; stelna k., eine Kuh, die gekälbert hat, Mur., Št.; kamor je šla krava, naj gre še tele, Npreg.- Zv.; to je tako res, kakor pet krav za en groš, C.; — psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt.; — morska k. = sirena, die Seekuh, Erj. (Ž.); — 2) die Oehlpresse, C.
  30. kravȃj, m. ein Laib ( z. B. Brot), (krávaj) BlKr.
  31. kravȃjčək, -čka, m. dem. kravajec, das Sauerteiglaibchen, BlKr.
  32. kravȃjəc, -jca, m. dem. kravaj, BlKr.; das Sauerteiglaibchen (Sauertämpfel, Dampfel), Jan., C., Senožeče- Erj. (Torb.), BlKr., Dol., Gor., jvzhŠt.; laneni kravajci, Leinölkuchen, C.
  33. kravȃjka, f. eine Art Birne, Z., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  34. kravala, f. krummer Hirtenstab, Dict., Kras- Levst. (Rok.), (krávala, Valj. [Rad], kravóla, Pohl.); — nejasna beseda.
  35. kravár, -rja, m. der Kuhhirt, der Kuhknecht; tudi: krȃvar, Valj. (Rad).
  36. kravaríca, f. die Kuhhirtin, die Kuhmagd; tudi: krȃvarica, Valj. (Rad).
  37. kraváriti, -ȃrim, vb. impf. Kuhhirt, Kuhknecht sein, Cig., M.
  38. kravəljčevje, n. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), KrGora- DSv.
  39. krávica, f. dem. krava; 1) eine kleine Kuh; — 2) božja k., der Marienkäfer (coccinella septempunctata), C., M., Erj. (Ž.), SlGor.; — 3) der Fichtenzapfen, KrGora.
  40. krávičica, f. dem. kravica.
  41. krávička, f. dem. kravica; kravı̑čka, Valj. (Rad).
  42. kravína, f. 1) die Kuhhaut, das Kuhleder, Cig., Jan.; — das Kuhfleisch, Z.; — 2) neka trava v Cirkniškem jezeru.
  43. krávišče, n. elende Kuh, Jarn., Cig., Jan., Met., C. ( Vest.), Ig; ( nav. kravšče, kravše, -eta: tri kravšeta, Vrtov. [Km. k.]).
  44. kráviti, -im, vb. impf. faulenzen, im Bette liegen, C.
  45. kravjáča, f. die Kuhhexe, Mur., Danj.- Mik.
  46. krȃvjak, m. 1) der Kuhmist, der Kuhfladen; — 2) kravják, der Kuhstall, Jan.; — 3) die Kuhweide, C.
  47. krȃvji, adj. 1) Kuh-: kravji zvonec, die Kuhglocke; kravja dekla, die Kuhmagd, Z., jvzhŠt.; tudi samo: kravja, Levst. (Rok.); — 2) kuhartig: kravji konj, ein nicht lebhaftes, nicht feuriges Ross, Ljub.
  48. krȃvkati, -am, vb. impf. = krivkati, Mur.; žerjavi kravkajo, eden med njimi pa krivka, Z.; vrana kravka, Dict.
  49. kravnják, m. 1) = kravjak, der Kuhstall, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Kuhweide, C.
  50. krȃvnji, adj. = kravji, ogr.- M.
  51. kravojəc, -jca, m. 1) = kravajec, C., Vrtov. (Vin.); — 2) die Brustwurzel (angelica), Erj. (Rok.).
  52. kravopàs, -pása, m. der Schlemmer (psovka), Cig., M.
  53. kravosə̀s, -sə̀sa, m. pisani k., der Tigerschlinger (python tigris), Erj. (Ž.).
  54. krȃvsati, -am, vb. impf. kratzen, leicht schlagen, C.
  55. krȃvščak, m. 1) = kravjak 1), Mur.; — 2) eine Art Schwamm, C.
  56. krȃvše, -eta, n. kleine unansehnliche Kuh, Mur., Cig., Štrek., Št., Vrtov. (Vin.); — pogl. kravišče.
  57. krȃvža, f. das Trinkglas, Hal.- C.; — prim. bav. krausen, srvn. kruse, srlat. crusolium, C.
  58. krȃvžar, -rja, m. = kravža, pri Dobu- Levst. (Rok.).
  59. krȃvžast, adj. = kodrast, kraus; — iz nem.
  60. krȃvžati, -am, vb. impf. = kodrati; — iz nem.
  61. krȃvžica, f. dem. kravža; kleines Trinkglas, Meg., C.; — der an der Wand hängende Weihwasserbecher, Kr.
  62. kráža, f. planlos hingekleckste Linie, Z.; križe kraže delati, Z.; čare in kraže, LjZv.; kaka druga taka kljuka in kraža, LjZv.; — prim. nem. Kreis, C. (?)
  63. krážati, vb. impf. kraže delati, V.-Cig.
  64. kȓbəc, -bca, m. die Bärwurz (meum athamanticum), Josch.
  65. krbı̑n, m. die halbgebrannte Holzkohle, die Rothkohle, Cig. (T.), Mik., Goriš.; — prim. it. carbone, Mik.
  66. krbúlja, f. die Kieze, Cig.; der "Korb", C.; — iz nem.
  67. krbúljica, f. = krebuljica, M.
  68. kr̀c, kŕca, m. ein leichter Schlag ( z. B. mit den Fingern oder sonst einem kleinen Gegenstande), der Schmitz, Cig., Jan., M.
  69. kŕcati, -am, vb. impf. 1) leichte Schläge austheilen ( z. B. mit den Fingern oder sonst einem kleinen Gegenstande); po prstih koga k.; — 2) einen Laut von sich geben, wie die Bienenkönigin: matica krca, Danj.- C.
  70. kŕcəlj, -clja, m. 1) ein abgesägtes Stück von einem Baumstamm, Cig., C.; der Sägeblock, Cig., Jan., Štrek., Notr.; hlod, kolikršen se daje na žago, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) dürrer Baum- oder Rebenstumpf, C., M., BlKr.; krclji in korenine, Trub. (Post.); der Prügel, Z., BlKr.; grčav k., Cv.; — tudi: krcə̀lj, -cljà, Štrek., Notr., Ig (Dol.).
  71. kȓcljaj, m. = krc, Cig.
  72. krcljáti, -ȃm, vb. impf. dem. krcati, Cig.
  73. 1. kŕcniti, kȓcnem, vb. pf. einen leichten Schlag geben (mit den Fingern oder sonst einem dünnen Gegenstande); po prstih koga krcniti, jemanden auf die Finger klopfen.
  74. 2. kŕcniti, kȓcnem, vb. pf., ogr.- C., pogl. crkniti.
  75. 1. kr̀č, kŕča, m. der Krampf; krč ga je prijel, er bekam den Krampf; krč ga lomi, Z., Jan., grudi, Jan., trga, Mur., vije; veliki ali občni k., der Starrkrampf, Strp.; čeljustni k., die Mundklemme, Cig.; gobčni k., die Maulsperre, Strp.
  76. 2. kȓč, m. das Gereut, das Rodeland, C., Z., Mik., Svet. (Rok.), Dol.; tudi pl. v krčeh, vzhŠt.
  77. 1. kŕča, f. das Zusammenziehen: steza in krča, Telov.
  78. kŕčalọ, n. der Fortstecknagel, Mur.
  79. kȓčar, -rja, m. der Ausroder, Cig.
  80. kŕčast, adj. krampfhaft, Mur.
  81. krčel, m. = krčalo, Dol.
  82. kŕčən, -čna, adj. Krampf-; kȓčni kašelj, der Krampfhusten, Cig.
  83. kŕčenica, f. die Rodehaue, die Gereuthacke (Kreuzhacke), Mur., C., vzhŠt.
  84. 1. kŕčenje, n. das Zusammenziehen, die Contraction.
  85. 2. kŕčenje, n. das Roden, die Urbarmachung.
  86. kŕčevəc, -vca, m. das Hartheu, das Johanniskraut (hypericum perforatum), Medv. (Rok.).
  87. krčevína, f. das Gereut, das Rodeland, der Neubruch, Mur., Cig., Jan.; krčevino kopati, C.
  88. krčevı̑nar, -rja, m. der Roder, Cig.
  89. krčevı̑t, adj. krampfhaft, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  90. krčı̑təv, -tve, f. die Rodung, Mur., Cig.
  91. 1. kŕčiti, -kȓčim, vb. impf. 1) krampfhaft zusammenziehen, constringiren, Mur., Cig.; kürzen, Jan.; nogo k., den Fuß einziehen, Z.; k. in stezati roki v komolcu, den Arm beugen und strecken, Telov.; — 2) k. se, sich krampfhaft zusammenziehen; srce se mi krči, es schnürt mir das Herz zusammen, Jan. (H.); — einschrumpfen; — abnehmen, sich vermindern; — sich bei den Ausgaben einschränken, C.; knausern, Cig.; — sich sträuben, sich weigern, Schwierigkeiten machen, Cig., Jan., M., Krn, Lašče- Erj. (Torb.), DZ., nk.; zavoljo mošnjička se ne bom krčil, Levst. (Zb. sp.); k. se kaj storiti, Levst. (Zb. sp.), nk.; nikakor bi se ne bil krčil ocvare, Levst. (Zb. sp.).
  92. 2. kŕčiti, -im, vb. impf. roden, urbar machen, Mur., Cig., Jan., Št.; gozd k., Cig.; laze k., Z.; — k. pot ( hs.), die Bahn brechen, Cig., nk.
  93. krčljìv, -íva, adj. 1) contractil: krčljiva snov, Erj. (Som.); — 2) krampfhaft, Z., Nov.
  94. kȓčnast, adj. krampfartig, V.-Cig.
  95. kȓčnat, adj. krampfhaft, C.
  96. kȓčnica, f. 1) žila k., die Krampfader, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) die Hundszunge (cynoglossum), C.; tudi: das Johanniskraut (hypericum perforatum), C.
  97. krdẹ́ł, f. die Herde: k. svinj, Lašče- Levst. (Rok.); (kardel, Rib.- Mik.); — die Truppe, Levst. (Nauk).
  98. krdẹ́łce, n. dem. krdelo; kleine Herde, M.; — kleine Schar, das Häuflein, Jan., M., Krelj, nk.
  99. krdẹ̑łnik, m. der Hordenführer, Cig., M.
  100. krdẹ́lọ, n. die Herde, Jan., Mik.; die Schar, Dalm., Schönl., Jap.; die Truppe, Cig., Jan.; k. vojakov, ein Kriegshaufen, Cig.; vojaško k., eine Truppenabtheilung, ein Truppenkörper, Cig., Levst. (Pril.), DZ., nk.; pratežno k., die Traintruppe, DZ.; = vozno k., DZkr.

   32.148 32.248 32.348 32.448 32.548 32.648 32.748 32.848 32.948 33.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA