Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (32.601-32.700)

  1. krȃpši, m. pl. = krapeži, krampeži (Steigeisen), Idrija, Tolm.
  2. krȃs, m. der Schmuck, die Zierde, Jan., nk.; — iz drugih slov. jez.
  3. krȃsba, f. der Schmuck ( stil.), Cig. (T.); — stsl.
  4. krásən, -sna, adj. herrlich, prächtig, schön, Mur., Cig., Jan., nk.; — iz drugih slov. jez.
  5. krasílọ, n. die Zierde, der Schmuck, LjZv.
  6. krasína, f. steinige Gegend, C.; krasine imeti, schroff zerrüttet sein, Cig.; — prim. Kras, Karst.
  7. krásiti, -im, vb. impf. zieren, schmücken, Cig., Jan., C., nk.; tudi: krasíti; — iz drugih slov. jez.
  8. kraslíka, f. das Perlgras (melica), C., Medv. (Rok.).
  9. krȃsnik, m. 1) der Eklogit, Erj. (Min.); — 2) borov k., der Kiefern-Prachtkäfer (buprestis mariana), Erj. (Ž.).
  10. krasnoglèd, -glę́da, m. = krasogled, C., Sen. (Fiz.).
  11. krasnokrìł, -kríla, adj. mit schönen Flügeln, C.
  12. krasnopìs, -písa, m. die Kalligraphie, C.
  13. krásnost, f. die Pracht, Mur., Cig., Jan., nk.
  14. krasočùt, -čúta, m. = krasočutje, Cig., Jan.
  15. krasoglèd, -glę́da, m. das Kaleidoskop, Jan., h. t.- Cig. (T.).
  16. krasoljùb, -ljúba, m. ein Freund des Schönen, der Aesthetiker, C.
  17. krasoljȗbje, n. die Liebe zum Schönen, Zora.
  18. krasopìs, -písa, m. 1) der Kalligraph, Navr. (Kop. sp.); — 2) die Kalligraphie, Jan.; — die kalligraphische Schrift, Jan.
  19. krasopı̑səc, -sca, m. der Kalligraph, Jan., C.
  20. krasorẹ̑čje, n. = krasnorečje, C., Slom.
  21. krasotína, f. eine Schmucksache, C.
  22. krasotíti, -ím, vb. impf. = krasiti, Jan., C., Vrt.
  23. krasovìd, -vída, m. das Belvedere, C.
  24. krȃspati, -am, vb. impf. = praskati, kratzen, ritzen, Z., jvzhŠt.; — konjiča kraspata, prhata, pa le ne gre, Glas.
  25. krásta, f. 1) die rauhe Rinde, die sich an einer Wunde, einem Geschwür oder Ausschlag bildet, der Schorf; krasta se je na rani naredila; — pl. kraste, = garje, die Krätze, Dalm.- Valj. (Rad); — 2) = kapnik, C.
  26. krastáča, f. die gemeine Kröte (bufo cinereus), Erj. (Ž.).
  27. krástavəc, -vca, m. 1) = krastav človek, der Krätzige, Cig., Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) morski k., der Spritzwurm (holothuria tubulosa), Erj. (Ž.); — 3) die Gurke (cucumis sativus), C., Trst. (Let.), Tuš. (R.).
  28. krástavica, f. 1) = krastača, Cig.; — 2) = kumara, vzhŠt.
  29. krástavost, f. das Behaftetsein mit Schorf, Grind u. dgl., Cig., Jan.
  30. krásti, krádem, vb. impf. stehlen; Bogu čas k., unthätig sein, faulenzen.
  31. krástica, f. dem. krasta.
  32. krástiti se, -im se, vb. impf. verharschen: rana se krasti, Cig.
  33. krástovina, f. der Schorf, Mur., M.
  34. krȃščina, f. schroff zerrütteter, steiniger Boden: črez vsako kraščino ("krašno") me je peljal, Zv.
  35. kraševína, f. die Karstformation, = kraška tvorba, Cig. (T.).
  36. 1. krȃt, m. die Kürze: zavoljo krata, der Kürze wegen, ogr.- Valj. (Rad).
  37. 2. kràt, (kráta), m. das Mal; navadno se drugim besedam priklepa, n. pr. prvikrat, desetkrat, takrat itd.; polnokrat, oft, Pod Belo- Erj. (Torb.); — v ostalih oblikah se piše posebej, n. pr. toliko kratov, Krelj- M.; pet kratov, koliko kratov, Levst. (Sl. Spr.); Koliko kratov me po mestu žene! Preš.; — ob kratu, sogleich, C.; h kratu, zugleich; oba h kratu Gor.
  38. krȃt, f. 1) = 2. krat m. prvo krat, zadnjo krat; do tretje krati, C.; potrka tretjo krat, vzhŠt.- Valj. (Vest.); neke krati, einigemale, C.; vse krati, jederzeit, C.; — h krati, auf einmal, zugleich, Notr.- Cig., Jan., DZ.; sogleich, C.; — 2) die Frist: komu krat dati, ne da krati, C.; v dveh kratih plačati, in zwei Terminen zahlen, V.-Cig.; — oblike m. in ž. spola se ne dajo vselej za gotovo ločiti.
  39. krátək, -tka, adj. kurz; na kratko držati živinče ( n. pr. na paši), an kurzem Strick, Svet. (Rok.); kratkega pogleda, kurzsichtig; kratkega vida, Cig., Jan.; — biti kratkih besedi, wortkarg sein; ob kratkem, kurz; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; (na kratci, ogr.- Mik.); kratko govoreč, um es kurz zu sagen, Cig.; kratko (in) malo, kurz um, Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.), Gor.; s kratka, kurz und gut, Cig., Jan.; kratko (in) malo ne, auf keinen Fall, Cig., Jan., Gor.; ni kratko ni malo ni bil zadovoljen, er war durchaus unzufrieden, Jurč.; kratko nikar, durchaus nicht, Meg., Cig., Jan., Mik., Vrtov. (Sh. g.); kratko ne, durchaus nicht, Jsvkr.; tega kratko ne dopustita, Trub.; kratko nikdar, Vrtov. (Km. k.); — v kratkem, in kurzer Zeit, bald; v kratkih dneh, in wenigen Tagen, Boh.; pred kratkim, vor kurzer Zeit, kürzlich; — compar. krajši; tudi: kraji, kračji, kratkejši, Met.
  40. kratı̑telj, m. der Verkürzer, Zora.
  41. krátiti, -im, vb. impf. kürzen, Mur., Cig., Jan.; k. se, kürzer werden; volnate nogavice se v perilu kratijo, Cig.; dan se krati, Ljub.; čas komu (si) kratiti s čim, jemandem (sich) mit einer Sache die Zeit verkürzen, vertreiben; k. si trud, sich die Mühe sparen, C.; — schmälern: kruh k. komu, jemandem den Lebensunterhalt schmälern, Z.; k. komu pravico, čast, jemanden an seinem Rechte, seiner Ehre beeinträchtigen; ni jej hotel veselja kratiti, er wollte ihr nicht die Freude verderben, Jurč.; — vorenthalten, Cig.; kar je tebi prav, drugim ne krati, Z.; svojemu srcu veselje kratiti, Cig.; komu ljubezen k., Liebe versagen, Z.; — hindern, Cig.; ne kratim, ich habe nichts dagegen, Cig.; ali mi boš ti kratil? wirst du mich daran hindern? kdo ti krati? wer hindert dich? jvzhŠt.; krati svoji volji, brich deinen Willen, Dalm.; — k. se, sich weigern, Schwierigkeiten machen, Cig. (T.), Hal.- C., jvzhŠt.; krati se popraviti, er verweigert die Berichtigung, Levst. (Pril.).
  42. kratı̑vəc, -vca, m. 1) der Verkürzer, der Schmälerer, Cig., C.; — 2) das Accentzeichen für eine kurze Silbe, nk.
  43. krátkič, adv. = v kratkem, C.
  44. kratkǫ̑ča, f. die Kürze, Jan., Mik.
  45. kratkočȃsba, f. die Unterhaltung, Slom.
  46. kratkočásiti, -čȃsim, vb. impf. unterhalten; k. koga; k. se, sich die Zeit vertreiben, verkürzen.
  47. kratkočȃsnež, m. der Zeitvertreiber, Jan. (H.).
  48. kratkočȃsnica, f. 1) die Unterhalterin, Cig., M.; — 2) die Schnurre, die Anekdote, ein kurzweiliges Geschichtchen, Cig., Jan., nk.
  49. kratkočȃsnik, m. der Zeitvertreiber, der Unterhalter, Cig.
  50. kratkočásnost, f. die Kurzweiligkeit; — die Unterhaltung: časa zadosti imeti za pogovore, za igre, za kratkočasnosti, Škrb.- Valj. (Rad).
  51. kratkočásovanje, n. die Zeitverkürzung, die Kurzweil, die Unterhaltung, Cig.; pogovarjanje in kratkočasovanje s prijatelji, Vrtov. (Km. k.); udeleževati se primernega kratkočasovanja, Cv.
  52. kratkočásovati, -ujem, vb. impf. sich unterhalten, C.; k. (se), Cig., Jan., LjZv.; tudi k. se, Dol.
  53. kratkodóbən, * -bna, adj. ephemer, Cig. (T.).
  54. kratkoglȃvəc, -vca, m. der Kurzkopf (brachycephalus), Cig. (T.), Erj. (Z., Som.).
  55. kratkojezı̑čnik, m. der Kurzzüngler ( zool.), Cig. (T.).
  56. kratkokljȗnəc, -nca, m. kratkokljunci, Kurzschnäbler (pressirostres), Cig. (T.).
  57. kratkokrı̑łəc, -łca, m. kratkokrilci, Kurzflügler (brachelytra), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  58. kratkolȃsəc, -sca, m. der Kurzhaarige, Cig.
  59. kratkonǫ̑žəc, -žca, m. der Kurzbeinige, Cig.
  60. kratkopécəlj, -clja, m. neka trta: der Kurzstengler, Nov.- C., M., Dol.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, C.
  61. kratkorèk, -rę́ka, m. der Aphorismus, Cig.
  62. kratkorę̑pəc, -pca, m. kratkorepci, die Kurzschwänze ( zool.), Cig. (T.).
  63. kratkorę̑pnik, m. der Kurzschwanz, Cig.
  64. kratkorǫ́čən, -čna, adj. kratkoročna menica, kurzes Papier ( merc.), Cig. (T.).
  65. kratkoròk, -rǫ́ka, adj. kurzarmig, Cig., Jan.
  66. kratkorokàv, -áva, adj. mit kurzen Aermeln, LjZv.
  67. kratkosȗknjež, m. der Kurzrock, Cig.
  68. kratkóta, f. = kratkost, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); Al' nje (ure) kratkote spomni se? Preš.
  69. kratkovẹ́čən, -čna, adj. kurzlebend, Vest.; — ephemer, Cig. (T.).
  70. kratkovìd, -vída, adj. = kratkoviden, Cig. (T.), M.
  71. kratkovı̑dəc, -dca, m. der Kurzsichtige, Jan., Žnid.
  72. kratkovı̑dnež, m. der Kurzsichtige, Cig., nk.
  73. kratkovídnost, f. die Kurzsichtigkeit, Cig., Jan., M., nk.
  74. kratkovrȃtəc, -tca, m. der Kurzhals, Cig.
  75. kratkvíca, f., Mur., Cig., pogl. krotovica.
  76. kráva, f. 1) die Kuh; molzna k., die Melkkuh; stelna k., eine Kuh, die gekälbert hat, Mur., Št.; kamor je šla krava, naj gre še tele, Npreg.- Zv.; to je tako res, kakor pet krav za en groš, C.; — psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt.; — morska k. = sirena, die Seekuh, Erj. (Ž.); — 2) die Oehlpresse, C.
  77. kravȃj, m. ein Laib ( z. B. Brot), (krávaj) BlKr.
  78. kravȃjčək, -čka, m. dem. kravajec, das Sauerteiglaibchen, BlKr.
  79. kravȃjəc, -jca, m. dem. kravaj, BlKr.; das Sauerteiglaibchen (Sauertämpfel, Dampfel), Jan., C., Senožeče- Erj. (Torb.), BlKr., Dol., Gor., jvzhŠt.; laneni kravajci, Leinölkuchen, C.
  80. kravȃjka, f. eine Art Birne, Z., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  81. kravala, f. krummer Hirtenstab, Dict., Kras- Levst. (Rok.), (krávala, Valj. [Rad], kravóla, Pohl.); — nejasna beseda.
  82. kravár, -rja, m. der Kuhhirt, der Kuhknecht; tudi: krȃvar, Valj. (Rad).
  83. kravaríca, f. die Kuhhirtin, die Kuhmagd; tudi: krȃvarica, Valj. (Rad).
  84. kraváriti, -ȃrim, vb. impf. Kuhhirt, Kuhknecht sein, Cig., M.
  85. kravəljčevje, n. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), KrGora- DSv.
  86. krávica, f. dem. krava; 1) eine kleine Kuh; — 2) božja k., der Marienkäfer (coccinella septempunctata), C., M., Erj. (Ž.), SlGor.; — 3) der Fichtenzapfen, KrGora.
  87. krávičica, f. dem. kravica.
  88. krávička, f. dem. kravica; kravı̑čka, Valj. (Rad).
  89. kravína, f. 1) die Kuhhaut, das Kuhleder, Cig., Jan.; — das Kuhfleisch, Z.; — 2) neka trava v Cirkniškem jezeru.
  90. krávišče, n. elende Kuh, Jarn., Cig., Jan., Met., C. ( Vest.), Ig; ( nav. kravšče, kravše, -eta: tri kravšeta, Vrtov. [Km. k.]).
  91. kráviti, -im, vb. impf. faulenzen, im Bette liegen, C.
  92. kravjáča, f. die Kuhhexe, Mur., Danj.- Mik.
  93. krȃvjak, m. 1) der Kuhmist, der Kuhfladen; — 2) kravják, der Kuhstall, Jan.; — 3) die Kuhweide, C.
  94. krȃvji, adj. 1) Kuh-: kravji zvonec, die Kuhglocke; kravja dekla, die Kuhmagd, Z., jvzhŠt.; tudi samo: kravja, Levst. (Rok.); — 2) kuhartig: kravji konj, ein nicht lebhaftes, nicht feuriges Ross, Ljub.
  95. krȃvkati, -am, vb. impf. = krivkati, Mur.; žerjavi kravkajo, eden med njimi pa krivka, Z.; vrana kravka, Dict.
  96. kravnják, m. 1) = kravjak, der Kuhstall, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Kuhweide, C.
  97. krȃvnji, adj. = kravji, ogr.- M.
  98. kravojəc, -jca, m. 1) = kravajec, C., Vrtov. (Vin.); — 2) die Brustwurzel (angelica), Erj. (Rok.).
  99. kravopàs, -pása, m. der Schlemmer (psovka), Cig., M.
  100. kravosə̀s, -sə̀sa, m. pisani k., der Tigerschlinger (python tigris), Erj. (Ž.).

   32.101 32.201 32.301 32.401 32.501 32.601 32.701 32.801 32.901 33.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA