Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (32.448-32.547)

  1. kǫ̑žarica, f. die Häutehändlerin, Mur.
  2. kožarı̑ja, f. 1) der Handel mit Häuten, Z.; — 2) die Gerberei, Z.
  3. kožáriti, -ȃrim, vb. impf. mit Häuten handeln, Cig., Medv.- M.
  4. kǫ̑žarski, adj. die Häutehändler betreffend, Mur.
  5. kǫ̑žarstvọ, n. 1) der Handel mit Häuten, Jan. (H.); — 2) die Gerberei, Jan. (H.).
  6. kǫ́žast, adj. hautartig, häuticht, Cig.; häutig, Mur.
  7. kožedę̑rəc, -rca, m. kdor kožo dere: "Živi ogenj, jari žerec, kožederec!" tako kriče pastirji okolo ognja skačoč, Ščav.- Pjk. (Črt. 132.).
  8. kožedı̑rəc, -rca, m. der Wasenmeister, Levst. (Nauk).
  9. kožedı̑rski, adj. Wasenmeister-: k. ustav, die Wasenmeisterordnung, Levst. (Nauk).
  10. kožedı̑rstvọ, n. das Wasenmeisteramt, Levst. (Nauk).
  11. kožekrı̑łəc, -łca, m. kožekrilci, Haut- oder Aderflügler (hymenoptera), Cig., Erj. (Ž.).
  12. kožę̑lj, m. 1) derjenige Theil des Spinnrockens, an welchem das Spinnhaar befestigt wird, der Rockenstock; na preslici je koželj in na koželju je kodelja, C.; k., palica s tremi ali štirimi vejami, na katero se natakne kodelja, Dol.; — črez en koželj debeli divjaki, Pirc; — 2) die eiserne Achse, um welche sich der obere Mühlstein bewegt, das Mühleisen, V.-Cig., Dol.; — 3) der Kegel ( češ.), DZ.; — 4) die Blütenspindel, Tuš. (B.).
  13. kožę̑ljar, -rja, m. 1) der Spinnrockenmacher, Cig.; — 2) neko jabolko, Polj.
  14. kožę̑ljəc, -ljca, m. 1) dem. koželj; — 2) = koželj 2), das Mühleisen, jvzhŠt.
  15. kožę̑ljnica, f. 1) das Spinnrockenband, Cig.; — 2) die Haarnadel, Cig., Jan.; — 3) das Speichenbein, die Speiche (der lange dünne Knochen des Vorderarms), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž., Som.), C.
  16. koženíca, f. das Pergament, Zv., Navr. (Let.), Levst. ( LjZv.).
  17. kožepȃrnik, m. zaničlj. nam. usnjar, Gor.
  18. koževnik, m. der Koller (eine Pferdekrankheit), Cig., DZ.
  19. kǫ́žica, f. dem. koža, das Häutchen; vezna k., die Bindehaut, Erj. (Som.); — die Speckschwarte, C.; materna k., die Nachgeburt, M.
  20. kožír, -rja, m. les v spodnjem mlinskem kamenu z luknjo za železni drog, Poh.
  21. kǫ́žiti se, -im se, vb. impf. eine Haut bekommen, Cig.; — dobro se k., sich gut nähren, C.
  22. kožǫ̑la, f. 1) die unter dem Halse herabhängende Haut des Rindes, die Wamme, Cig., C., Dol.; — 2) der Hemdkragen, Rib.- Mik., Valj. (Rad).
  23. kožǫ̑lica, f. dem. kožola; — der Hemdkragen, Rib.- Cv.
  24. kóžuh, kožúha, m. der Pelz; komu po kožuhu dati, einem etwas auf die Jacke geben, Cig.; — k. na mleku, die Milchhaut, Cig.
  25. kožuháč, m. der Maisschäler, Mik., jvzhŠt.
  26. kožuhȃnje, n. das Maisschälen, M., Bes., jvzhŠt.
  27. kožȗhar, -rja, m. 1) der Pelzhändler, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Pelzkäfer (attagenus pellio), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  28. kožuháriti, -ȃrim, vb. impf. den Pelzhandel betreiben, Cig.
  29. kožuhàt, -áta, adj. rauh, Mur., Cig.
  30. kožuháti, -ȃm, vb. impf. 1) koruzo k., den Mais schälen, Cig., M., Št. Jernej ( Dol.), jvzhŠt.; — 2) betrügen, Lašče- Levst. (M.); tudi: kožúhati, Št.
  31. kožuhína, f. die Maisschale, jvzhŠt.
  32. kožuhı̑nje, n. coll. Maisschalen, C., jvzhŠt.
  33. kožúhovəc, -vca, m. die Pelzschabe, Cig.
  34. kožuhovı̑nar, -rja, m. der Rauhhändler, Cig.
  35. kožȗščək, -ščka, m. dem. kožušek; — device Marije k., das Frauenfingerkraut, der gelbe Honigklee (lotus corniculatus), Cig., Medv. (Rok.).
  36. kožȗšək, -ška, m. dem. kožuh, Vrt.
  37. kožúšən, -šna, adj. Pelz-, Cig., Jan., Dalm.- M.
  38. kožušína, f. 1) = kožuhovina, Cig.; — 2) die Pelzwolle, C.; — 3) Maisschalen, C.
  39. kožušı̑nje, n. coll. Maisschalen, C., Pjk. (Črt.).
  40. krábati, -am, vb. impf. = škrabati, schaben, Z., C.
  41. krabica, f. die Schachtel, die Dose, Cig., Bes.- C.; — prim. kraba.
  42. krabúlja, f. das Gehäuse einer Larve, BlKr.- M.
  43. kràc, kráca, m. der Wachtelkönig (rallus crex), Mur., Cig., Frey. (F.).
  44. kráča, f. 1) der Unterschenkel, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.), Polj., SlGor.; — der Unterschenkel des Schweinsfußes, besonders geselcht: sprednja, zadnja krača, jvzhŠt.; — 2) der geselchte Schweinsfuß überhaupt, der Schinken; — 3) = zvrat, die Querfurche am Ende des Ackers, V.-Cig.
  45. kráčica, f. dem. krača.
  46. kráčine, f. pl. ein Ried mit kurzen Aeckern, vzhŠt.; — prim. kratčina?
  47. krȃčji, adj. compar. ad kratek, = krajši, Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.).
  48. krȃčka, f. dem. krača, C.
  49. kračǫ̑n, m. ein großer Zapfen, Z.; — die Thürangel, C.
  50. kračȗn, m. der Riegel, Jan., C.
  51. kráda, f. der Holzstoß, Železniki ( Gor.), Erj. (Torb.), LjZv.; solovarska k., das Gradierwerk, Erj. (Min.); — prim. stsl. krada, rogus.
  52. krȃdəc, -dca, m. der Dieb, Jan.
  53. krȃdež, m. 1) der Diebstahl; pisateljski k., das Plagiat, Navr. (Kop. sp.); — 2) = tat, Dol.- Levst. (Rok.), DSv.; ti gladeži in kradeži (o vrabcih), Str.
  54. kradljı̑vəc, -vca, m. der gerne stiehlt, ein diebischer Mensch, Mur., Cig., Jan., M.
  55. kradljı̑vka, f. diebisches Weib, Mur., Jan., Slom.
  56. kradljívost, f. die Neigung zum Stehlen, der Diebssinn.
  57. kradník, m. der Schnipfer, Jan. (H.).
  58. krádniti, -nem, vb. impf. = krasti, M., ogr.- Valj. (Rad), SlN., Zora; ta človek kradne, vzhŠt.- C.
  59. kradnjáča, f. = kradljivka, Mur.
  60. kradȗn, m. ein arger Dieb, Mur., C.
  61. krágulj, -úlja, m. 1) der Habicht, der Hühnergeier (astur palumbarius), Erj. (Ž.); = kokošji k., Dol.; sova nikdar kragulja ne rodi, Dict.; — = skobec, der Sperber, Meg., Cig., Levst. (Nauk); — 2) die Schelle, V.-Cig., C.; — pl. kragulji, der Schellenkranz, C.; — tudi kragúlj.
  62. kragúlja, f. = kragulec, Guts., Mur., Jan.
  63. kragúljati, -am, vb. impf. schellen, M.
  64. kragȗljčati, -am, vb. impf. schellen, Cig.
  65. kragȗljčək, -čka, m. dem. kraguljec, die Schelle, Cig., Dol.- Nov.
  66. kragȗljčkati, -am, vb. impf. schellen, C.
  67. kragȗljəc, -ljca, m. die Schelle, Npes.- Cig., Lašče- Z., Levst. (Rok.).
  68. kragúljenje, n. das Schellen, Mur., Cig.
  69. kragúljevəc, -vca, m. = kraguljec, Levst. (Rok.).
  70. kragúljica, f. dem. kragulja, = kraguljček, Z.
  71. kragúljič, m. kleiner, junger Habicht, Z.
  72. kragúljiti, -ȗljim, vb. impf. 1) schellen, Mur., Cig., Jan.; — 2) lärmend herumschwärmen, Štrek.
  73. kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt ( geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče- Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.
  74. kràj, praep. c. gen. neben, an, längs; kraj mene, neben mir, Mik.; kraj peči sedeč, Danj. (Posv. p.); kraj matere iti, an der Seite der Mutter gehen, vzhŠt.; — kraj potoka, am Flusse, längs des Flusses; kraj ceste.
  75. krajáč, m. 1) ein Schusterwerkzeug: das Zuschnittmesser, der Schusterkneif, Mur., C., Mik.; — 2) = krojač, der Schneider, Habd.- Mik., Guts., Jarn., V.-Cig., C.
  76. krajáčiti, -ȃčim, vb. impf. das Schneiderhandwerk betreiben, V.-Cig.
  77. krajánəc, -nca, m. der am Ende eines Dorfes Wohnende, C.
  78. krȃjati, -am, vb. impf. zuschneiden: sukno k., Habd.- Mik., C.
  79. krȃjcar, -rja, m. 1) der Kreuzer; brez krajcarja biti, gar kein Geld haben; vse do krajcarja poplačati, den letzten Heller bezahlen; — 2) krajcarji, das Scharbockskraut (ficaria ranunculoides), Josch.
  80. krȃjčək, -čka, m. dem. krajec; das Ränftchen, das Endchen, Cig.; das Brotränftchen, das Scherzel, Mur., Cig.; — das Theilchen: kak krajček ure, Ravn.
  81. krȃjčič, m. = krajček, Jarn.
  82. krȃjčnik, m. der Seitenzahn, C.
  83. krȃjda, f. = kreda; — iz nem.
  84. krȃjəc, -jca, m. das Randstück: k. sira, Tolm.; — das Brotränftchen, das Scherzel, Mur., Cig., SlGor.- C.; — das Schwartenbrett, Cig., Nov.- C., Savinska dol.; — das Mondviertel, prvi, zadnji k.; das halbe Randackerbeet, Cig., SlGor.- C.; — das Ackerbeet überhaupt, Cig., Savinska dol.; brajdice ali krajci, Dict. ( prim. kraj); der Randstreifen am Tuch, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); pl. krajci, die Leinwandenden, Cig., C.; ( die Spitzen, Jan. [H.]; prim. češ. krajky); — der Abschnitt, das Segment, Cig.; k. oble, die Kugelmütze, die Calotte, Žnid.
  85. krȃjək, -jka, m. die Wechselfurche, die nebeneinander liegende Aecker scheidet, Cig.
  86. krájən, -jna, adj. 1) Rand-, äußerst, Mur., Cig., Jan.; krȃjni klep, der Endring, Cig.; krajna pika, der Endpunkt, Cig. (T.); krajni udje, die Extremitäten, Cig. (T.); — 2) Orts-, local, Cig., Jan., nk.; — krajni šolski svet, der Ortsschulrath, nk.; — endemisch: krajna kuga, Cig.
  87. krajepìs, -písa, m. die Chorographie, Cig. (T.); die Ortsbeschreibung, die Topographie, Cig., Jan.
  88. krajepı̑səc, -sca, m. der Topograph, Cig., Jan.
  89. krajepísən, -sna, adj. topographisch, Cig., Jan.; k. zemljevid, Jes.
  90. krajeslikar, -rja, m. der Landschaftsmaler, Jan. (H.).
  91. krájevəc, -vca, m. 1) das Schwartenbrett, Cig., Erj. (Torb.), Nov.; — 2) eine Wiede aus halbem Holz (bei den Siebmachern), Cig.; — 3) der Leistenstein, Levst. (Cest.); — 4) die Leiste (der Rand) am Tuche, Cig.; — 5) die Hutkrämpe, Jan.; imel je krajevec nad levim ušesom gori zavihan, Jurč.; tudi pl. krajevci, Dol.
  92. krajevìd, -vída, m. das Landschaftsgemälde, Jan.
  93. krájevina, f. der Saum an einem Tuche, der gewöhnlich abgetrennt wird, Mur., Cig., Jan., C.; s krajevino se podrecujejo ženske, Gor.; — das Sahlband im Bergbau, Cig.
  94. krȃji, adj. compar. = krajši, Met., Levst. (Sl. Spr.); kraja pot, Levst. (Zb. sp.).
  95. krajíca, f. 1) = krajevec, das Seitenbrett, Jan.; — 2) der Localismus, Jan. (H.).
  96. krajína, f. 1) der Tuchrand, C., Svet. (Rok.); — 2) das Grenzland, die Grenzmark, Habd.- Mik., Cig. (T.); — 3) die Gegend, Cig., Jan., M., ogr.- Valj. (Rad), nk.; die Landschaft, Jan., nk.; — tudi: krájina, Mur., Valj. (Rad).
  97. krajinoslikar, -rja, m. der Landschaftsmaler, Jan. (H.).
  98. krajı̑nski, adj. 1) Mark-: kr. župan, der Markgraf, Cig. (T.); — 2) zur Gegend gehörig: po krajinski navadi, DSv.; tudi: krájinski, DSv.
  99. krajı̑nščan, m. der Bewohner des Grenzlandes, Habd.- Mik.
  100. krajíšče, n. der Endpunkt, Cig. (T.), Cel. (Geom.).

   31.948 32.048 32.148 32.248 32.348 32.448 32.548 32.648 32.748 32.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA