Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (32.401-32.500)

  1. 1. kozlə̀c, -zləcà, (-zəłcà), m. 1) = kozelc 1), Erj. (Torb.), Vrt.; — 2) das Reff, ein Gestell an der Schnittersense, woran sich das gemähte Getreide anlehnt, V.-Cig.
  2. 2. kozləc, -ləca, m. = 1. kozolec, Mik.
  3. kozlę́čji, adj. Kitz-: kozlečje (-eče) meso, Mik.
  4. kozlę̑tina, f. das Fleisch oder das Fell vom Kitzchen, Cig., M.
  5. kozlevnik, m., Cig., pogl. kaznenik, mernik.
  6. kozlíca, f. 1) junge Ziege, BlKr.- LjZv.; — 2) kózlica, velik kup sena ali slame ali drv, na štiri strani zložen, kajk.- Valj. (Rad).
  7. kozlìč, -íča, m. 1) das Ziegenböcklein; — 2) die Griessäule an Wassermühlen, Wehren und am Pfluge, Cig.; — 3) der Baldrian (valeriana), Mur.
  8. kozličák, m. der Kitzenstall, C.
  9. kozlíčati, -am, vb. impf. Purzelbäume machen, Cig.
  10. kozlı̑čək, -čka, m. dem. kozlič; 1) das Ziegenböcklein; — 2) moškatni k., der Moschusbock oder Weidenbock (cerambyx moschatus), planinski k., der Alpenbock (cerambyx alpinus), topolov k., der Pappel-Bockkäfer (saperda carcharias), Erj. (Ž.).
  11. kozlíčevina, f. das Kitzfell, Cig., Jan.; ovije vrat s kozličevinama, Ravn.; — das Kitzfleisch, Z., Dict.
  12. kozlı̑čevje, n. gemeiner Spindelbaum (evonymus europaeus), C., Robič ( Nkol.).
  13. kozlíčina, f. = kozličevina, Mur., Cig., Jan.
  14. kozlı̑čji, adj. Kitz-, M.; kozličje (-zliče) meso, Jsvkr.
  15. kozlík, m. der Baldrian (valeriana), Cig., Jan.
  16. kozlíka, f. der gemeine Spindelbaum (evonymus europaeus), C.
  17. kozlína, f. das Bocksfleisch, Mur., Cig., Jan., C.; — das Bocksfell, Cig.
  18. kozlı̑nəc, -nca, m. ein Strauch: der Traganth (astragalus), Cig.
  19. kozlíti se, -ím se, vb. impf. = kozlati, C.
  20. kǫ́zlja, f. die Schote, Štrek., (kózlja, GBrda); — prim. kozulja.
  21. kozlobrȃdəc, -dca, m. ein Mann mit einem Bocksbart, C.
  22. kozlǫ́v, adj. Bocks-: kozlova brada, kozlovo meso.
  23. kozlǫ́vina, ** f. das Fleisch oder Fell vom Ziegenbock, Cig., Jan., jvzhŠt.
  24. kozlǫ́vski, adj. Bocks-, Mur., Cig., Jan.; hudič v kozlovski koži, LjZv.
  25. kozodèr, -dę́ra, m. 1) der Ziegenschinder, Habd.- Mik.; — 2) veter, ki kozolce podira, krivec, Dol.
  26. kozodòj, -dója, m. kdor koze molze, der Ziegenmelker, Habd.- Mik., Jan.
  27. 1. kozòł, -ǫ́la, m. 1) posodica narejena z drevesnega luba, das Rindenkörbchen, Ip.- Erj. (Torb.), Lašče- Levst. (M.), Dol., Št.- C., Gor.; poln k. rdečih smokvic (jagod), Erj. (Izb. sp.); — 2) = voder, C.; — tudi: kózoł in kozǫ́ł, Valj. (Rad).
  28. 2. kozoł, m. = kozelc 1): k. za sušenje sena, C.; — zaničlj. o suhi kravi, C.; — menda nam. kozə̀ł.
  29. kozǫ̑łčək, -čka, m. dem. kozolec; das Rindenkörbchen, C.
  30. 1. kozǫ̑łəc, -łca, m. dem. kozol; 1) das Rindenkörbchen, C., Ip.- Erj. (Torb.); k. ali korec iz smrekove kože, Zv.; — 2) marogasti k. = marog. kozuljec, Medv. (Rok.).
  31. 2. kozołəc, -łca, m., pogl. kozelc.
  32. kozołnják, m. die Seescheide; kozolnjaki (ascidia), Erj. (Ž.).
  33. kozonǫ̑žəc, -žca, m. der Ziegenfüßler, Cig., Jan.
  34. kozopȃša, -e, m. = kozar, V.-Cig.
  35. kozopr̀sk, -pŕska, m. der Monat October, Cig., Jan., Trub.- Mik. in dr.; ( September, Meg.; prav za prav: "Brunft der Ziegen", Mik.).
  36. kozor, -ra, m. das Rindenkörbchen, C.; — der Köcher, ogr.- Mik.
  37. 1. kozǫ̑ra, f. ein kleines Rindenkörbchen für Erdbeeren, Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  38. 2. kozora, f. = kozulja; ein Büschchen ( z. B. von zusammengewachsenen Haselnüssen), C.; — prim. kozura, kozulja.
  39. kozoròg, -rǫ́ga, m. der Alpen-Steinbock (capra ibex), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — das Sternbild des Steinbocks, Cig. (T.).
  40. kozorǫ̑žəc, -žca, m. = kozorog, Jan.
  41. kózulj, -úlja, m. = kozol, das Rindenkörbchen, Mur., Cig., Jan., Mik., (kozul) Dict.; kozȗlj, M.
  42. kozúlja, f. 1) die Schote, Cig., BlKr., ("kòzulja reci: kòzlja") Soška dol.- Erj. (Torb.); bob gre v kozulje ("kuzule"), C.; svinjam polagajo po zimi posušene in kuhane kozulje, BlKr.; — 2) das Büschel, die Dolde, die Rispe, Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — ein abgebrochener Zweig, M., C.
  43. kozȗljəc, -ljca, m. 1) = kozulj, Jan., M.; — 2) marogasti k. (arum maculatum), Z.
  44. kozȗra, f. abgerissener grüner Zweig, Mik., Kr.- Valj. (Rad); — die Fruchttraube, C.; — prim. 2. kozora.
  45. kǫ́ža, f. die (animalische) Haut; iz kože dejati, abhäuten; za kožo mu gre, es gilt seine Haut, es handelt sich um sein Leben; svojo kožo braniti, sein Leben vertheidigen; nihče mu ne more do kože, es kann ihm niemand beikommen, C.; komu za kožo priti, jemandem an den Leib kommen, Cig.; denarje za kožo imeti, ein Knauser sein, M.; debelo kožo imeti, wenig empfindlich sein; dobre kože biti, gut wohlgenährt aussehen, C.; hude kože biti, schlecht aussehen, C.; — die glatte Pflanzenhaut, Pflanzen-, Baumrinde; čebulova k., die Zwiebelhaut; jabolčna k., die Aepfelschale; za kožo cepiti, zwischen Holz und Rinde pfropfen, Pirc.
  46. kožák, m. die Weidtasche, C.
  47. kǫ̑žar, -rja, m. 1) der Häutehändler, der Fellhändler, Jarn., Cig., Jan.; (kožár, Mur.); — 2) der Gerber, Cig., Trub.; der Weißgerber, C., (kožár, ogr.- Valj. [Rad]).
  48. kǫ̑žarica, f. die Häutehändlerin, Mur.
  49. kožarı̑ja, f. 1) der Handel mit Häuten, Z.; — 2) die Gerberei, Z.
  50. kožáriti, -ȃrim, vb. impf. mit Häuten handeln, Cig., Medv.- M.
  51. kǫ̑žarski, adj. die Häutehändler betreffend, Mur.
  52. kǫ̑žarstvọ, n. 1) der Handel mit Häuten, Jan. (H.); — 2) die Gerberei, Jan. (H.).
  53. kǫ́žast, adj. hautartig, häuticht, Cig.; häutig, Mur.
  54. kožedę̑rəc, -rca, m. kdor kožo dere: "Živi ogenj, jari žerec, kožederec!" tako kriče pastirji okolo ognja skačoč, Ščav.- Pjk. (Črt. 132.).
  55. kožedı̑rəc, -rca, m. der Wasenmeister, Levst. (Nauk).
  56. kožedı̑rski, adj. Wasenmeister-: k. ustav, die Wasenmeisterordnung, Levst. (Nauk).
  57. kožedı̑rstvọ, n. das Wasenmeisteramt, Levst. (Nauk).
  58. kožekrı̑łəc, -łca, m. kožekrilci, Haut- oder Aderflügler (hymenoptera), Cig., Erj. (Ž.).
  59. kožę̑lj, m. 1) derjenige Theil des Spinnrockens, an welchem das Spinnhaar befestigt wird, der Rockenstock; na preslici je koželj in na koželju je kodelja, C.; k., palica s tremi ali štirimi vejami, na katero se natakne kodelja, Dol.; — črez en koželj debeli divjaki, Pirc; — 2) die eiserne Achse, um welche sich der obere Mühlstein bewegt, das Mühleisen, V.-Cig., Dol.; — 3) der Kegel ( češ.), DZ.; — 4) die Blütenspindel, Tuš. (B.).
  60. kožę̑ljar, -rja, m. 1) der Spinnrockenmacher, Cig.; — 2) neko jabolko, Polj.
  61. kožę̑ljəc, -ljca, m. 1) dem. koželj; — 2) = koželj 2), das Mühleisen, jvzhŠt.
  62. kožę̑ljnica, f. 1) das Spinnrockenband, Cig.; — 2) die Haarnadel, Cig., Jan.; — 3) das Speichenbein, die Speiche (der lange dünne Knochen des Vorderarms), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž., Som.), C.
  63. koženíca, f. das Pergament, Zv., Navr. (Let.), Levst. ( LjZv.).
  64. kožepȃrnik, m. zaničlj. nam. usnjar, Gor.
  65. koževnik, m. der Koller (eine Pferdekrankheit), Cig., DZ.
  66. kǫ́žica, f. dem. koža, das Häutchen; vezna k., die Bindehaut, Erj. (Som.); — die Speckschwarte, C.; materna k., die Nachgeburt, M.
  67. kožír, -rja, m. les v spodnjem mlinskem kamenu z luknjo za železni drog, Poh.
  68. kǫ́žiti se, -im se, vb. impf. eine Haut bekommen, Cig.; — dobro se k., sich gut nähren, C.
  69. kožǫ̑la, f. 1) die unter dem Halse herabhängende Haut des Rindes, die Wamme, Cig., C., Dol.; — 2) der Hemdkragen, Rib.- Mik., Valj. (Rad).
  70. kožǫ̑lica, f. dem. kožola; — der Hemdkragen, Rib.- Cv.
  71. kóžuh, kožúha, m. der Pelz; komu po kožuhu dati, einem etwas auf die Jacke geben, Cig.; — k. na mleku, die Milchhaut, Cig.
  72. kožuháč, m. der Maisschäler, Mik., jvzhŠt.
  73. kožuhȃnje, n. das Maisschälen, M., Bes., jvzhŠt.
  74. kožȗhar, -rja, m. 1) der Pelzhändler, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Pelzkäfer (attagenus pellio), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  75. kožuháriti, -ȃrim, vb. impf. den Pelzhandel betreiben, Cig.
  76. kožuhàt, -áta, adj. rauh, Mur., Cig.
  77. kožuháti, -ȃm, vb. impf. 1) koruzo k., den Mais schälen, Cig., M., Št. Jernej ( Dol.), jvzhŠt.; — 2) betrügen, Lašče- Levst. (M.); tudi: kožúhati, Št.
  78. kožuhína, f. die Maisschale, jvzhŠt.
  79. kožuhı̑nje, n. coll. Maisschalen, C., jvzhŠt.
  80. kožúhovəc, -vca, m. die Pelzschabe, Cig.
  81. kožuhovı̑nar, -rja, m. der Rauhhändler, Cig.
  82. kožȗščək, -ščka, m. dem. kožušek; — device Marije k., das Frauenfingerkraut, der gelbe Honigklee (lotus corniculatus), Cig., Medv. (Rok.).
  83. kožȗšək, -ška, m. dem. kožuh, Vrt.
  84. kožúšən, -šna, adj. Pelz-, Cig., Jan., Dalm.- M.
  85. kožušína, f. 1) = kožuhovina, Cig.; — 2) die Pelzwolle, C.; — 3) Maisschalen, C.
  86. kožušı̑nje, n. coll. Maisschalen, C., Pjk. (Črt.).
  87. krábati, -am, vb. impf. = škrabati, schaben, Z., C.
  88. krabica, f. die Schachtel, die Dose, Cig., Bes.- C.; — prim. kraba.
  89. krabúlja, f. das Gehäuse einer Larve, BlKr.- M.
  90. kràc, kráca, m. der Wachtelkönig (rallus crex), Mur., Cig., Frey. (F.).
  91. kráča, f. 1) der Unterschenkel, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.), Polj., SlGor.; — der Unterschenkel des Schweinsfußes, besonders geselcht: sprednja, zadnja krača, jvzhŠt.; — 2) der geselchte Schweinsfuß überhaupt, der Schinken; — 3) = zvrat, die Querfurche am Ende des Ackers, V.-Cig.
  92. kráčica, f. dem. krača.
  93. kráčine, f. pl. ein Ried mit kurzen Aeckern, vzhŠt.; — prim. kratčina?
  94. krȃčji, adj. compar. ad kratek, = krajši, Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.).
  95. krȃčka, f. dem. krača, C.
  96. kračǫ̑n, m. ein großer Zapfen, Z.; — die Thürangel, C.
  97. kračȗn, m. der Riegel, Jan., C.
  98. kráda, f. der Holzstoß, Železniki ( Gor.), Erj. (Torb.), LjZv.; solovarska k., das Gradierwerk, Erj. (Min.); — prim. stsl. krada, rogus.
  99. krȃdəc, -dca, m. der Dieb, Jan.
  100. krȃdež, m. 1) der Diebstahl; pisateljski k., das Plagiat, Navr. (Kop. sp.); — 2) = tat, Dol.- Levst. (Rok.), DSv.; ti gladeži in kradeži (o vrabcih), Str.

   31.901 32.001 32.101 32.201 32.301 32.401 32.501 32.601 32.701 32.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA