Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (32.248-32.347)

  1. kǫ́tən, -tna, adj. Winkel-: kotna daljina, die Winkeldistanz, Cig. (T.); kotni zob, der Backenzahn, Cig. (T.); razdrobi kotne zobe mladim oroslanom, ogr.- Valj. (Rad).
  2. kǫ́tər, -tra, m. = boter, Guts., Mur., Kor.- C.
  3. kotę́ri, pron. = kateri, Habd., ogr.- Mik., kajk.- Cv. (II. 5.).
  4. kotešnik, m., Guts., Jarn., Mur.; pogl. kotečnik, kočnik.
  5. kǫ́tic, m. = kotič, (kutic) kajk.- Valj. (Rad).
  6. kotìč, -íča, m. dem. kot, das Winkelchen.
  7. kotı̑čək, -čka, m. dem. kotič; das Winkelchen; solzni k., der Thränenwinkel, Cig.
  8. kotiljōn, m. neki ples, der Cotillon, Cig.
  9. kotínati, -am, vb. impf. Verstecken spielen, Jan. (H.).
  10. kotíti, -ím, vb. impf. Junge werfen, Mur., Cig., Mik.; mačke, psice kotijo, Trst. (Let.); brüten, Mur., Cig., M., Cv.; — kótiti, Mur.
  11. kotiv, m. = hotiv, fotiv, der Bastard, SlGor.
  12. kotivəc, -vca, m. = kotiv, C.
  13. kotížiti se, -ı̑žim se, vb. impf. = sich wälzen: krava se kotiži, kakor bi hotela povreči, Buče ( Št.)- C.
  14. kótla, f. eine mit einem hohlen Baume eingefasste Wasserquelle, ein Wasserkessel (als Brunnen), Cig.; — die durch herabschießendes Wasser gemachte Grube, V.-Cig.; die Lache, Nov.- C.; — žaba rodi se v domači kotli, Nov.; — = vdrtina, Dol.- LjZv.
  15. kotlák, m. eine Art Zwergobstbaum, C.
  16. kotlánja, f. = kotlina, eine Vertiefung im Erdboden, Cig.; das Kesselthal, Let.; die Bergschlucht, C.
  17. kotlánjiti se, -ȃnjim se, vb. impf. sich kesseln, V.-Cig.
  18. kotlár, -rja, m. der Kesselschmied, der Kupferschmied, Dict., Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); kotlar dela posodo iz medi ali kotlovine, Ravn. (Abc.); der Kesselflicker, V.-Cig., C.
  19. kotlaríca, f. die Kupferschmiedin, Mur., Cig.
  20. kotlárič, m. der Kesselflicker, Cig.
  21. kotláriti, -ȃrim, vb. impf. das Kupferschmiedhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  22. kotlȃrstvọ, n. das Kupferschmiedhandwerk, Cig., Jan., C.
  23. kotlárščak, m. = kotlarič, der Kesselflicker, (-šček), Jan.
  24. kótlast, adj. kesselförmig.
  25. kótləc, -əca, m. dem. kotel, Valj. (Rad).
  26. kotlenína, f. das Kupfergeschirr, die Kupferware, Mur., C.
  27. kotlìč, -íča, m. dem. kotel; 1) das Kesselchen; — der Weihwasserkessel, C.; — das Kesselthal, Notr.; — 2) pl. kotlíči, das Maiglöckchen (convallaria majalis), Lanišče v Čičih- Erj. (Torb.).
  28. kotlı̑čar, -rja, m. der Kesselflicker, Cig.
  29. kotlı̑čək, -čka, m. dem. kotlič; kleiner Kessel, M.
  30. kotlı̑čkar, -rja, m. der Kesselflicker, Cig., Dol.
  31. kotlína, f. eine kesselförmige Vertiefung im Erdboden, das Kesselthal, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.; das Becken ( geogr.), Cig. (T.); jezerska k., das Seebecken, Cig. (T.).
  32. kotlínica, f. dem. kotlina, Rut. (Zg. Tolm.).
  33. kotlíšče, n. der Kesselherd, Cig., DZ.; der Kesselraum, Levst. (Pril.).
  34. kotlíti, -ím, vb. impf. Grübchen um ein Bäumchen oder einen Weinstock machen ( z. B. um ihn zu düngen), Mur., Cig., vzhŠt.
  35. kotljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich wälzen: kure se v pesku kotljajo, Z.; — sich drehen: pes se kotlja, preden se uleže, Dol.; — sich hindurch arbeiten: k. se skozi kako ozko luknjo ali skozi pregrajo, BlKr.; — prim. kotati.
  36. kotlokr̀p, -kŕpa, m. der Kesselflicker, Jan. (H.).
  37. kotlokȓpar, -rja, m., Cig., pogl. kotlokrp.
  38. kótlovəc, -vca, m. der Kesselstein, C.
  39. kotlovína, f. das Kesselerz, das Kupfer, Habd., Mur., Cig., Jan., Štrek., nk.
  40. kotlovı̑nar, -rja, m. der Kupferschmied, der Kupferhändler, Mur., Cig.
  41. kǫ̑tnica, f. 1) der Grimmdarm (colon), V.-Cig., vzhŠt., C.; — 2) das Winkelmaß, C.
  42. kǫ̑tnik, m. 1) kdor se po kotih potika, Bes.; — 2) der Stockzahn, der Backenzahn, Meg., Dict., Guts., Cig., Jan., M., C., vzhŠt.; — 3) das Winkelmaß, Cig.; kotnik ali oglomer, Cv.
  43. kótniti, kǫ̑tnem, vb. pf. in rollende Bewegung bringen, C.
  44. kotnják, m. = kotnik, kočnik, der Stockzahn, Cig., Jan., Cig. (T.), Notr.- Levst. (Rok.), vzhŠt.
  45. kotǫ̑rna, f. = skalni jereb. das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.); = bela jerebica, das Schneehuhn (lagopus), Mik.; — prim. it. cotornice, die Wachtel.
  46. kotozòr, -zóra, m. der Winkelspiegel, das Spiegelwinkelrohr, h. t.- Cig. (T.).
  47. kotran, m. = katran, C.
  48. kotrcati, -am, vb. impf. sich fortwälzen: list po svetu kotrca, Bes.; — stolpernd gehen, C.
  49. kotríg, m. = kotriga, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  50. kotríga, f. = ud, člen, členek, ogr.- C., SlN., Vest.; — pl. kotrige, das Skelet, vzhŠt.; tudi: die Schindmähre, vzhŠt.
  51. kotrížən, -žna, adj. gliederig, Mur., Trst. (Let.).
  52. kotrı̑žnik, m. langbeiniger, magerer Mensch, Buče ( Št.)- C.
  53. kotrljàn, -ána, m. die Mannstreu (eryngium), Z.
  54. kotrljáti, -ȃm, vb. impf. = wälzen, Z.; — prim. koturati.
  55. kotúr, m. runde Scheibe, Cig.; — das Rad, C.; — hs.
  56. kotúrast, adj. scheibenförmig, Cig. (T.); — prim. kotur.
  57. koturáš, m. die Rollassel (armadillo), Erj. (Z.).
  58. kotúrati, -am, vb. impf. rollen machen, h. t.- Cig. (T.); k. se, rollen, Prip.- Mik.
  59. kotvár, -rja, m. der Ankerschmied, ogr.- C.
  60. kotvárnica, f. die Ankerschmiede, ogr.- C.
  61. kǫ̑tvica, f. dem. kotva, kleiner Anker, Zora, Sen. (Fiz.).
  62. kǫ̑v, m. die Schmiedarbeit, Mur.; Tubalkajn, sin Adamov Je že znal železni kov, Danj.- Valj. (Rad); — das Gepräge, Cig., Jan., Cig. (T.); Ta zlat je kova znanega, Npes.- Mik.; mož starega kova, ein Mann von altem Schrot und Korn, Cig.
  63. kǫ̑v, -ı̑, f. 1) das Beschläge, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Hufeisen, Rib.- Mik.; Naprej obrni krampeže, Nazaj obrni gladko kov, Npes.-K.
  64. kọ́v, adj. = kakov, kakšen, Cig., ogr., Poh.- C., Rib.- Levst. (M.), jvzhŠt.
  65. kováč, m. 1) der Schmied; živinozdravni k., der Curschmied, DZ.; podkovni k., der Hufbeschlagschmied, DZ.; — 2) der gemeine Sonnenfisch oder St. Peterfisch (Zeus faber) = sv. Petra riba, Lovrana (Liburnija)- Erj. (Torb., Ž.); — der Springkäfer (elater sp.), Goriš.- Erj. (Torb.).
  66. kováčək, -čka, m. dem. kovač; 1) der Schmiedjunge, Cig.; — 2) der Fitisvogel (regulus trochilus), C., Frey. (F.); (kovačə̀k), Levst. (Nauk); (tudi: der Blauspecht, Zv.; po deblih so plezali in potrkavali neutrudni kovački, Str.; ali: das Schwarzblattel, Cig., Jan.).
  67. kováčenje, n. die Ausübung des Schmiedgewerbes: podkovno k., DZ.
  68. kovačeváti, -ȗjem, vb. impf. das Schmiedhandwerk betreiben, SlN.
  69. kováčevica, f. = kovačica, Mik.
  70. kovačíca, f. 1) die Schmiedsfrau, die Schmiedin; — 2) neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.).
  71. kovačı̑ja, f. 1) = kovaštvo; — 2) = kovačnica, Cig., Notr.; hudič mu bo peklensko kovačijo odprl, Jsvkr.
  72. kováčina, f. die Eisenabfälle beim Schmieden, Mur.
  73. kováčiti, -ȃčim, vb. impf. das Schmiedehandwerk betreiben, prim. kovačenje.
  74. kováčnica, f. 1) die Schmiede; — 2) neko jabolko, Mur., Maribor- Erj. (Torb.).
  75. kováčnik, * m. echtes Geisblatt (lonicera caprifolium), C., Tuš. (R.).
  76. kováčnjak, ** m. kovačnjaki (caprifoliaceae), Tuš. (B.).
  77. kováłen, -łna, adj. 1) zum Schmieden, Beschlagen gehörig: kovȃłno orodje, das Beschlagzeug, Cig.; — 2) schmiedbar, Cig., Jan.
  78. kovȃłnik, m. der Amboss, Meg., Alas.
  79. koválọ, n. 1) das Prägewerk, Cig.; — 2) der Hammer, Jarn.
  80. kovȃnje, n. 1) das Schmieden, das Hämmern; das Prägen; k. konj, das Beschlagen der Pferde; — k. na hladno, das Kalthämmern, h. t.- Cig. (T.); — 2) kovanjè, der Beschlag, das Beschläge ( z. B. eines Stockes), Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (M.).
  81. kovár, -rja, m. = kovač, C.; — der Anstifter: slučaj, ta zlobni kovar, LjZv.
  82. kovárən, -rna, adj. schlau, listig, hämisch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
  83. 1. kováriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit dem Schmiedehandwerk beschäftigen, Bes.; — 2) Ränke schmieden, Mur., Cig., ZgD.
  84. 2. kováriti, -ȃrim, vb. impf. vor Schaden behüten, verwahren, C.; — iz nem.; prim. varovati, C. (?)
  85. kovȃrnik, m. der Ränkeschmied, Cig., Jan., ZgD.; — stsl.
  86. kovȃrstvọ, n. die Arglist, die Ränke, Mur., Cig., Jan., C., nk.; — stsl.
  87. kováški, adj. Schmiede-; k. meh, der Schmiedebalg.
  88. kovȃštvọ, n. 1) das Schmiedehandwerk; — 2) die Schmiedezunft, Met.
  89. kováti, kújem, vb. impf. 1) schmieden, hämmern; denar k., Münzen prägen; kovan denar, die Münze, Münzen; — iskre k., Funken schlagen: podkev iskre kuje, Preš.; iskre se kujejo, Npes.-K.; — 2) (mit Metall) beschlagen: konja k.; na ostro k. konja, scharf beschlagen, LjZv.; kolo k., beschienen, Cig.; vrata k., die Thüre beschlagen, Cig.; — 3) ersinnen, aussinnen, Cig.; nove besede k., neue Worte prägen, schmieden, Cig., nk.; pesni kovati, mühsam dichten ( zaničlj.), Cig.; laži k., Lügen schmieden, Z.; — (Uebles) im Schilde führen: nekaj hudega kuje, Cig.; — 4) v zvezde koga k., jemanden zu den Sternen erheben, übermäßig loben, Cig., nk.; ( hs.).
  90. kovčèg, -ę́ga, m. der Koffer, C., DZ., nk.; tudi: kóvčeg, -ę́ga, Cv. X. 1.; stsl., rus., hs.
  91. kǫ̑vəc, -vca, m. der Präger, Cig.
  92. kǫ́vən, -vna, adj. 1) schmiedbar, hämmerbar, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; kovno železo, Schmiedeisen, Cig. (T.); — 2) Präge-, Cig.; kovni trošek, die Prägungskosten, Cig. (T.); kovni stroj, die Prägemaschine, Let.
  93. kovər, -vra, m. die Bettdecke, C.; — der Teppich, Vrt.; — prim. rus. koverъ, Teppich.
  94. kovína, f. 1) das Metall; plemenite kovine, Edelmetalle, Erj. (Min.); — 2) Geschmiedetes, Geprägtes, C.; — (kǫ̑jna, nam. kovina, das Material, ogr.- Valj. [Rad]).
  95. kovínast, adj. metallartig, metallicht, Cig.
  96. kovı̑nski, adj. Metall-, metallen, metallisch; kovinsko lice, metallisches Aussehen, Erj. (Min.).
  97. kovı̑nstvọ, n. die Metallurgie, Navr. (Kop. sp.).
  98. kǫ́vkost, f. die Schmiedbarkeit, Cig. (T.).
  99. kovljáti, -ȃm, vb. impf. klopfen, pochen, Jan.
  100. kǫ̑vnica, f. die Münzprägestätte, das Münzgebäude, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.

   31.748 31.848 31.948 32.048 32.148 32.248 32.348 32.448 32.548 32.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA