Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (32.101-32.200)

  1. kostánjevčək, -čka, m. dem. kostanjevec, das Bräunchen, Cig.
  2. kostánjevəc, -vca, m. 1) braunes Pferd, Cig., Jan.; — 2) = povodnji kostanj, die Wassernuss (trapa natans), Z.
  3. kostánjevən, -vna, adj. kastanienbraun, Mik.
  4. kostanjı̑čevje, n. die Rainweide (ligustrum vulgare), Jan., Mik., Valj. (Rad); ( nam. kosteničevje, prim. kostenika).
  5. kostȃnjik, m. der Kastanienwald, BlKr.
  6. kostár, -rja, m. der Knochensammler, Cig.
  7. kóstən, -stna, adj. Bein-, Cig., Jan.; kȏstna mezdra, die Beinhaut, V.-Cig.; k. gniloba, der Beinfraß, Cig.; kostni pepel, die Beinasche, Cig.
  8. kostę̑nəc, -nca, m. die Steinnuss, Štrek., Ponikve, Kras- Erj. (Torb.).
  9. kosteníca, f. 1) nicht vom Kerne gehende Pfirsich, M., Ip.- Erj. (Torb.), Kras; — 2) neka trta, Vrtov. (Vin.); — 3) das Fleischerbeil, Cig.; — 4) kosteníce, neke majhne, deloma iz kosti narejene sani, Bled; — 5) das Rheuma, das Podagra, pri Koboridu- Erj. (Torb.); prim. kostnica 2).
  10. kostenı̑čar, -rja, m. der Ligusterschwärmer (sphinx ligustri), Erj. (Ž.).
  11. kostenı̑čevje, n. die Rainweide (ligustrum), Dict.; živa meja iz kosteničevja, Pirc.
  12. kosteník, m. = kostenika (Rainweide), Bolc- Erj. (Torb.).
  13. kosteníka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), C., Poh.; prim. čontika in nem. Beinholz; — tudi: der Seidelbast (daphne mezereum), Tolm.- Erj. (Torb.).
  14. kostenjáča, f. 1) die Todtenkammer, Cig., ZgD.; — 2) die Fleischer- oder Küchenhacke, SlGor.- C.
  15. kostenják, m. 1) das Beinhaus, Jarn.; — 2) = kostenika (Rainweide), C.; — das Skelet, Pjk. (Črt.).
  16. kǫ́ster, -stra, m. der Scheiterhaufen, Mur.
  17. kostják, m. mageres Thier, Čb.- Valj. (Rad).
  18. kọ̑stka, f. dem. kost, das Knöchlein, Jan.; — der Brettstein, Cig.; — der Würfel, Cig., Jan.; prim. kocka; — das Würfelbein, Cig.
  19. kọ̑stkar, -rja, m. der Würfelspieler, C.
  20. kostljìv, -íva, adj. grätig, Cig. (T.), Mik.; riba je kostljiva, Gor.- M.
  21. kostníca, f. 1) das Beinhaus, Jarn., Mur., Cig., Jan., M.; die Todtenkammer, Dict., C., Met., Notr.; v kostnici so vsi enaki, Kast.; — 2) die Gicht, Vrtov. (Km. k.); — 3) = kostenica, nicht vom Kern gehende Pfirsich, Cig.; — 4) kostnice, Knochenfische, Grätenfische (teleosteï), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  22. kostník, m. 1) der Knochenmann, C.; — 2) das Knochengerüst, Jan., C.; — 3) das Beinhaus, C.; — 4) das vielblumige Maiblümchen (convallaria multiflora), Medv. (Rok.).
  23. kostnjáča, f. die Beinhacke, Mur.
  24. kostnják, m. 1) das Skelet, Cig., Jan.; — 2) das Beinhaus, Cig., Jan., M.
  25. kostobǫ̑ljəc, -ljca, m. der Podagrist, Levst. (Zb. sp.).
  26. kostopìs, -písa, m. die Knochenbeschreibung, Jan.
  27. kostrẹ́ba, f. die Borstenhirse (echinochloa crus galli), C., Zemon- Erj. (Torb.); — tudi: die Trespe (bromus), Cig.; ržena k., die Roggentrespe (bromus secalinus), Cig.; — prim. kostreva.
  28. kostrẹ́va, f. die Roggentrespe, C.; s kostrevo tudi pšenico poteptati, Slom.
  29. kostrẹ̑vəc, -vca, m. = kokolj, der Kornraden (agrostemma githago), Z.
  30. kostrúži, m. pl. grobe Kleien, Lašče- Erj. (Torb.).
  31. kostȗra, f. ein größeres Schnappmesser mit einem beinernen Griff, C., jvzhŠt.
  32. kostȗrica, f. dem. kostura, C.
  33. kòš, kóša, m. 1) der Rückenkorb; v košu kaj nositi; — vse v en koš metati, alles gleich behandeln; — tebi ne morem nič novega povedati, ti si že star, vse ti je že v koš prišlo, du hast schon alles erlebt, Jurč.; imeti jezik pod košem, die Sprache in seiner Gewalt haben, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Wagenkorb, die Wagenkrippe; — gnojni k., die Krippe des Mistwagens; — 3) der Bienenkorb, M., Nov., vzhŠt.; — 4) der Kelterkasten, Cig., Št.; — 5) der Brustkasten, Mur., V.-Cig., Cig. (T.); koš me boli, Polj.; — die Kruste (bei den Krebsen), Cig., C., Erj. (Ž.), LjZv.; das Gerippe (des Schiffes), Cig.; ladija z železnim košem, DZ.; — 6) die Krone eines Baumes, V.-Cig., Cig. (T.); — der Busch, der Strauch, C.; — ein buschiger Krautkopf, C.; zelje gre v koš, ne v glave, SlGor.
  34. 1. kǫ́ša, f. in zwei oder mehrere Zöpfe geflochtenes Frauenhaar, Notr., V.-Cig.
  35. 2. kǫ́ša, f. 1) die Mahd, C.; — 2) die Bergwiese, C.
  36. košàn, -ána, m. človek, ki ima prav malo zemlje (kako čtrtino kmetije), Rut. (Zg. Tolm.), Solkan ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Bolc; — prim. furl. cossàn = giornaliere, sottano, pigionale, srlat. cossatus, Štrek. (Arch.).
  37. košána, f. od srobota pletena košara, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), Štrek.
  38. košanı̑ja, f. eine Viertelhube, Polj.; — prim. košan.
  39. košár, -rja, m. 1) der Korbmacher, der Korbhändler, Mur., Cig., Jan., Danj.- Valj. (Rad); Gori v Šmarji So sami košarji, Jurč.; — 2) kǫ̑šar, kdor s košom na hrbtu po svetu hodi, berač ali krošnjar, Gor.; — 3) košár = košara, C., ogr.- Mik.; slamni košar, der aus Stroh geflochtene Korb, Danj. (Posv. p.); — 4) košarji = raki, Krustenthiere oder Krebse (crustacea), Jan., C., Erj. (Ž.).
  40. košȃra, f. runder Handkorb, Mur., Dol.- Cig., Mik., jvzhŠt.
  41. košárəc, -rca, m. dem. košar 1) = košara, Jan.
  42. košȃrica, f. 1) dem. košara, kleines Handkörbchen, M., jvzhŠt.; — 2) košaríca: a) die Korbmacherin, Cig.; — b) košaríce, die Korbblütler (compositae), Tuš. (R.).
  43. košáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit der Korbmacherei oder dem Korbhandel beschäftigen, Mur., Jan. (H.); — 2) = krošnjariti, C., Zora, SlN.
  44. košárjenje, n. das Betreiben der Korbmacherei, Danj. (Posv. p.).
  45. košȃrka, f. rundes Handkörbchen, Mur.
  46. košȃrna, f. = košara, Cig., Gor.- M.; košarna s polomljenim locanjem, Jurč.
  47. košȃrnica, f. dem. košarna, Cig., LjZv.
  48. košȃrstvọ, n. die Korbmacherei, Cig., nk.; veliko samotarjev v puščavi se je živilo s košarstvom, Cv.
  49. kóšast, adj. = košat, Mik., vzhŠt.- C.
  50. košàt, -áta, adj. 1) breitästig, breitbuschig, buschicht; košato drevo; košat rep; košato zelje, der Staudenkohl, Cig.; košata rž, der Staudenroggen, Nov., Bes.; — 2) mit breiten Kleidern, aufgedonnert, Cig.; košata, ali: košata mati, die Brautmutter, Kor.- Cig.; — schwanger, Št.; — dick, stark: košata megla, košat sneg, Danj.- Mik.; — 3) aufgeblasen, C.; košato hoditi, hoffärtig einhergehen, Z.; družba je košata mati vsega hudega hudobnim, Slom.; — stolz: Ve Kranjice ste košate, Preš.; — 4) bombastisch, Cig.; Tudi imajo besede košate, Ko se prav napijejo ga, Npes.-K.; — košata laž, starke, derbe Lüge, Cig.; Dekla je polna košatih laži, Danj. (Posv. p.).
  51. košȃtəc, -tca, m. untersetzter Mensch, Valj. (Rad).
  52. košáti, -ȃm, vb. impf. ajdo k., to je, ajdove snope ob dno prevrnjenega koša otepati, Gor.; tudi: ob tla otepati snope, Cig., Gor.
  53. košatíca, f. 1) košata mlada jela, Kr.- Valj. (Rad); sploh: košato drevesce: zarod mladih košatic, Str.; košato cvetje: Iskrice, ve košatice, Vod. (Pes.); — 2) stolzes Weib: prevzetna košatica! SlN.
  54. košátiti se, -ȃtim se, vb. impf. 1) košat postajati; — sich ausbreiten, sich ausdehnen, Mur.; — 2) sich breit machen, groß thun, Cig., Jan., M.; k. se s čim, auf etwas pochen, Cig., Šol.; košatil se je s svojo neznano močjo, Ravn.
  55. košatljàt, -áta, adj. nekoliko košat: Iskrice, vseh cvetov hvala, Vidim, da ste košatljate, Vod. (Pes.).
  56. košatorèp, -rę́pa, adj. mit buschigem Schwanz: košatorepa veverica, kuna, Zv., Zora; košatorepi lisjak, Str.
  57. košatorę̑pəc, -pca, m. ein Thier mit buschigem Schwanz: lisjak k., Str.
  58. košátost, f. 1) die Breitbuschigkeit, die starke Verzweigung; k. gozdnega drevja; — 2) die Schwangerschaft, C.; — 3) die Hoffart, die Eitelkeit, C.; — 4) der Bombast, der Schwulst, Cig.
  59. kóšav, adj. mit dichtem, zerrauftem Haar, C.; k. pes, ein dichtzottiger Hund, ogr.- C.
  60. kóšavəc, -vca, m. = košav človek, C., ogr.- Valj. (Rad).
  61. koščák, m. 1) die Steinnuss, der Steinnussbaum (juglans cinerea); — 2) der Steinkrebs, Jarn., Cig.; malovredni koščaki, Zv.
  62. koščánəc, -nca, m. die Steinnuss, Jarn., Z.
  63. kǫ́ščəc, -čəca, m. = kosček, Valj. (Rad).
  64. kǫ́ščək, -čka, m. = kosček.
  65. koščę̑n, adj. 1) beinern; — Bein-, Knochen-, Cig., Jan.; koščena zemlja, die Knochenerde, Cig. (T.); koščena moka, das Beinmehl, Cig.; koščeni pepel, die Knochenasche, Cig. (T.); — 2) knochig, Nov.; k. obraz, Jurč.; hager, Cig.
  66. koščę́nəc, m. der Knochenmann, Jan. (H.).
  67. koščenẹ́ti, -ím, vb. impf. verknöchern, Cig.
  68. koščeníca, f. 1) eine nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Štrek., GBrda- Erj. (Torb.); — 2) das Knochenmehl, Jan.; — 3) das Beinhaus, die Todtenkammer, M., Dol.; — 4) das Knochenweib ( fig.): tri revne koščenice: bolezen, starost, smrt, Cv.
  69. koščenják, m. 1) = koščak, die Steinnuss, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Knochenhecht, Cig.
  70. koščę́nka, f. nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig.
  71. koščíca, f. 1) das Beinchen; slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Erj. (Som.); — der Beinsplitter; s koščico se zadaviti; — ribja k., die Gräte, Zilj.- Jarn. (Rok.), Jan.; — = kocka, der Würfel, Rez.- C.; — 2) der Obststein; slive s koščicami vred jesti: sadne peške in koščice, Pirc; — der Kürbiskern, C.; — 3) der Merk (sium), Cig., Medv. (Rok.).
  72. koščìč, -íča, m. = krhelj, nav. pl. koščíči, Dürrobst, Ročinj- Erj. (Torb.).
  73. koščı̑čar, -rja, m. rilčkar k., der Steinobst-Rüsselkäfer (curculio pruni), Nov.
  74. koščı̑čevje, n. der Hartriegel (ligustrum vulgare), Dol.- Erj. (Torb.).
  75. košə̀c, -šcà, m. dem. koš; tudi kóšəc.
  76. košə̀k, -škà, m. dem. koš; 1) das Rückenkörbchen; — das Obstpflückkörbchen, C.; — das Armkörbchen, Dol.- Cig.; — 2) cvetni k., die zusammengesetzte Blüte, der Blütenkorb, Cig. (T.), Tuš. (R.); — 3) der Mostkuchen bei Weinpressen, C.; — tudi: kóšək.
  77. kóšəlj, -šlja, m. 1) die nicht einen Krautkopf bildende Kohlpflanze, C.; — 2) der Moosbusch, C.; — 3) der Halskamm des Pferdes, BlKr.- M.
  78. košeníca, f. kraj, kjer trava tolika zrase, da se ne popase, ampak pokosi, BlKr.; die Heuwiese, Dict., Jan., C., Rib.- M., LjZv.; — die Bergheuwiese, Cig.
  79. košeníčica, f. 1) dem. košenica; — 2) der pfeilförmige Ginster (genista sagittalis), Medv. (Rok.).
  80. 1. košenína, f. 1) das abgemähte Gras, Cig.; das Bergheu, Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Grasfläche, die zum Mähen bestimmt ist, das Wiesenland.
  81. košenı̑nar, -rja, m. die Wiesenschnecke (tipula pratensis), Erj. (Ž.).
  82. košénje, n. das Mähen.
  83. košeplèt, -plę́ta, m. der Korbflechter, DSv.
  84. košet, m. = kozel, Rez.- C.
  85. košẹ́vati, -am, vb. impf. zu mähen pflegen, Jan., Mik., Erj. (Torb.).
  86. koševína, f. die abgemähte Wiese, Mur., Cig., Jan.; — menda hs.
  87. košę̑vnica, f. 1) koševnice so "naopične palice pri košu na vozu", Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) das Flechtwerkzeug zum Flechten der Haare (eine hölzerne große Nadel), Rib. (V.)- Cig.; prim. 1. koša.
  88. košìč, -íča, m. dem. koš; — die Korbmuschel, Cig.
  89. košı̑čək, -čka, m. das Körbchen, Cig.
  90. košı̑rna, f. "podstava pri gnojnem košu, da vanjo vtikajo količe", Tolm.- Štrek. (Let.).
  91. košiti se, -im se, vb. impf. = košatiti se, Jarn.
  92. košníca, f. 1) der Korb, Jan., Krelj; — der Bienenkorb, Cig., C.; na deske poveznjene slamnate košnice, Levst. (Beč.); — 2) der Weinpresskasten, C.; — 3) neka bekova trta, Ip.- Erj. (Torb.).
  93. kóšnja, f. die Mahd; ob košnji, zur Zeit der Mahd; košnjo kupiti, prodati.
  94. košnják, m. der Matrose, der seinen Platz auf dem Mars hat, der Marsgast, Cig. (T.), DZ.
  95. košp, m. = košpa, Tolm.- Kres.
  96. kǫ́špa, f. 1) der Holzschuh, C., Erj. (Torb.), Gor.; — 2) nerodno spleten koš, GBrda; — prim. it. cospo, Holzschuh.
  97. kǫ̑špar, -rja, m. 1) kdor košpe nosi, Gor.; — 2) velik rak, (košper) Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  98. kòšt, kóšta, m. = kašta, kašča, die Getreidekammer, Rož. ( Kor.)- Navr. (Let.), Savinska dol.; polhno žita v koštu je, Npes.-Schein.
  99. kǫ̑šta, f. = hrana, die Kost; — iz nem.
  100. koštáti, -ȃm, vb. impf. = veljati, stati (kosten); — iz nem.

   31.601 31.701 31.801 31.901 32.001 32.101 32.201 32.301 32.401 32.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA