Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (32.048-32.147)

  1. kosíłce, n. dem. kosilo; kleines Früh- oder Mittagsmahl; plitvo k., Svet. (Rok.); — das Frühstück, Jan.
  2. kosíłčati, -am, vb. impf. ein kleines Frühmahl nehmen, frühstücken, C., M., Z.
  3. kosíliti, -ı̑lim, vb. impf. = kosilati, Meg.
  4. 1. kosı̑łnica, f. die Mähmaschine, Nov., DZ.
  5. 2. kosı̑łnica, f. pletenica, jerbas, ki ga nosijo ženske na glavi (ker v njem nosijo delavcem "kosilo" na polje), Tolm.- Štrek. (Let.).
  6. kosı̑łnik, m. der Mittagsgast, C.
  7. kosílọ, n. das Frühmahl bei den Landleuten; (nach bürgerlicher Sitte) das Mittagsmahl; na k. povabiti, zum Mittagsmahl einladen; na kosilu biti pri kom, bei jemandem das Mittagsmahl nehmen; pri kosilu, beim Mittagsmahle.
  8. kosı̑njak, m. ein großes Stück, Fr.- C.
  9. kōsinus, m. der Cosinus ( math.), Cig. (T.).
  10. 1. kosír, -rja, m. 1) das Krummesser, das Abästmesser, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Dol., Kras; das Rebenmesser, Habd.- Mik., BlKr.; kostanjevo kolje s kosirjem belijo, BlKr.; — 2) = kosarica, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 3) der Sensenstiel, C., Polj.; — obroček, ki priklepa koso h kosišču, Gor.; der Sensenring, Mur., Cig., Jan.
  11. 2. kosír, -rja, m. der Tüchtige, Polj.
  12. kosíra, f. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  13. kosírčək, -čka, m. kleines Rebenmesser, Valj. (Rad).
  14. kosı̑rnik, m. = kosir 1), V.-Cig.
  15. kosı̑tar, -rja, m. = koš z ročem, Ajdovščina- Erj. (Torb.).
  16. kosı̑tən, -tna, adj. mahdbar: k. travnik, Mur., Mik.; — Mahd: kositno delo, die Mähearbeit, die Mahd, Danj. (Posv. p.).
  17. kosítər, -tra, (-tera, -terja), m. das Zinn, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; ( nav. das Weißblech, Mur., Kr.- Cig., Jan.).
  18. kosíterovəc, -vca, m. das Zinnerz, C., Erj. (Min.); — prim. kositrovec.
  19. 1. kosíti, -ím, vb. impf. mähen; travo, seno, otavo k.
  20. 2. kǫ́siti, -im, vb. impf. das Früh- oder Mittagsmahl einnehmen ( prim. kosilo); kjer laž kosi, tam ne večerja, Npreg.- Jan. (Slovn.); zdaj kosimo, jetzt sind wir beim Mittagsmahle; okore kosite? um wie viel Uhr pfleget ihr zu speisen?
  21. 3. kosíti, -ím, vb. impf. = drobiti, Bilje- Erj. (Torb.).
  22. kositrár, -rja, m. der Zinngießer, Mur., Cig., Jan.
  23. kosítrati, -am, vb. impf. = kositriti ( prim. kositravec).
  24. kosítravəc, -vca, m. der Verzinner, Cig.
  25. kositrę̑n, adj. aus Zinn, zinnen, Mur., Cig., Jan.; kositrena posoda, Guts.
  26. kosítriti, -ı̑trim, vb. impf. verzinnen, Cig.
  27. kosı̑trnik, m. 1) der Zinnstein, Cig.; — 2) die Zinngrube, das Zinnbergwerk, Jan. (H.).
  28. kosítrovəc, -vca, m. der Zinnstein, Jan., C.
  29. kosják, m. 1) velik nož, s katerim zelje režejo, Žabče- Erj. (Torb.); — = sekalo, das Hackmesser, Tolm.; — 2) = 2. kosec 1), Notr.
  30. kǫ̑sje, n. = kosišče, der Sensenstiel, Cig., Dol.; zlomiti k., Jurč.
  31. koslȃda, f. sod z veliko štirivoglato luknjo na vrhu; jeseni se vozi grozdje v njem, a drugače tudi voda, Vreme- Erj. (Torb.); — ( prim. kosklada = "truga", Nov.).
  32. kosljáti, -ȃm, vb. impf. in Stückchen zertheilen, Blc.-C.
  33. kosobrȃvəc, -vca, m. eine Art Käfer, M.
  34. kosobrìn, -ína, m. zmerjalen priimek nerodnežu, KrGora.
  35. kosocẹ́pək, -pka, adj. paratom ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  36. kosolìk, -líka, m. das Plagieder, h. t.- Cig. (T.).
  37. kosoòs, -ǫ́sa, adj. klinometrisch ( min.), Cig. (T.).
  38. kosorèp, -rę́pa, adj. mit gestutztem Schwanz, Jan., Mik.; k. pes, Jurč.
  39. kosorèp, -rę́pa, m. mož s kratko suknjo (šaljivo), Rib.- M.
  40. kosorę̑pəc, -pca, m. 1) ein Thier mit abgestutztem Schwanz: pes k., Jurč.; — 2) das Spielhuhn, Gor.- M.
  41. kosorę́piti, -rę̑pim, vb. impf. den Schwanz stutzen, Jan.; ( pren.) k. besede, Worte stutzen, Levst. (Zb. sp.).
  42. kosorę̑pka, f. ein weibliches Thier mit abgestutztem Schwanz, Jan.
  43. kosọ̑st, f. die Schiefe, Cig. (T.); — prim. hs. koso, schief.
  44. kọ̑sov, adj. Amsel-, Cig., Jan.
  45. kọ̑sovka, f. das Amselweibchen, Cig., Jan.
  46. kosozòb, -zǫ́ba, m. kosozobi, die Schiefzähner, Erj. (Som.).
  47. kospric, m. kurzes Schwert, der Dolch, ogr.- C.
  48. kọ̑st, -ı̑, f. 1) das Bein, der Knochen; sama kost in koža ga je, es ist an ihm nichts, als Haut und Knochen; mrtvaške kosti, kosti gristi; sveta ali križna k., das Kreuzbein, Erj. (Ž.), ogr.- C., morska ali mrtva k., das Ueberbein (ein Auswuchs), Cig., Jan., Št., Kr.; ribja k., die Fischgräte, Cig. (T.); die Walfischbarte, das Fischbein; iz ribje kosti, fischbeinern; slonova k., das Elfenbein; — stara kost, ein alter Mensch; stara kost je modrost, das Alter ist weise, Levst. (Zb. sp.); — 2) = koščica, der harte Fruchtkern, Cig.
  49. kostáča, f. großer Knochen, Mur.
  50. kóstanj, kostánja, m. die Kastanie (Baum und Frucht); divji k., die Rosskastanie (aesculus hippocastanum), pravi k., echter Kastanienbaum (castanea vesca), Tuš. (R.); (— = krompir, Kaplja [ Kor.]- Josch).
  51. kostȃnjar, -rja, m. der Kastanienverkäufer, Cig., Navr. (Let.).
  52. kostȃnjəc, -jca, m. dem. kostanj; kleiner Kastanienbaum, BlKr.
  53. kostánjev, adj. Kastanien-; k. les; — kastanienbraun, Cig., Jan.; kostanjevi lasje, M., Z.
  54. kostánjevčək, -čka, m. dem. kostanjevec, das Bräunchen, Cig.
  55. kostánjevəc, -vca, m. 1) braunes Pferd, Cig., Jan.; — 2) = povodnji kostanj, die Wassernuss (trapa natans), Z.
  56. kostánjevən, -vna, adj. kastanienbraun, Mik.
  57. kostanjı̑čevje, n. die Rainweide (ligustrum vulgare), Jan., Mik., Valj. (Rad); ( nam. kosteničevje, prim. kostenika).
  58. kostȃnjik, m. der Kastanienwald, BlKr.
  59. kostár, -rja, m. der Knochensammler, Cig.
  60. kóstən, -stna, adj. Bein-, Cig., Jan.; kȏstna mezdra, die Beinhaut, V.-Cig.; k. gniloba, der Beinfraß, Cig.; kostni pepel, die Beinasche, Cig.
  61. kostę̑nəc, -nca, m. die Steinnuss, Štrek., Ponikve, Kras- Erj. (Torb.).
  62. kosteníca, f. 1) nicht vom Kerne gehende Pfirsich, M., Ip.- Erj. (Torb.), Kras; — 2) neka trta, Vrtov. (Vin.); — 3) das Fleischerbeil, Cig.; — 4) kosteníce, neke majhne, deloma iz kosti narejene sani, Bled; — 5) das Rheuma, das Podagra, pri Koboridu- Erj. (Torb.); prim. kostnica 2).
  63. kostenı̑čar, -rja, m. der Ligusterschwärmer (sphinx ligustri), Erj. (Ž.).
  64. kostenı̑čevje, n. die Rainweide (ligustrum), Dict.; živa meja iz kosteničevja, Pirc.
  65. kosteník, m. = kostenika (Rainweide), Bolc- Erj. (Torb.).
  66. kosteníka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), C., Poh.; prim. čontika in nem. Beinholz; — tudi: der Seidelbast (daphne mezereum), Tolm.- Erj. (Torb.).
  67. kostenjáča, f. 1) die Todtenkammer, Cig., ZgD.; — 2) die Fleischer- oder Küchenhacke, SlGor.- C.
  68. kostenják, m. 1) das Beinhaus, Jarn.; — 2) = kostenika (Rainweide), C.; — das Skelet, Pjk. (Črt.).
  69. kǫ́ster, -stra, m. der Scheiterhaufen, Mur.
  70. kostják, m. mageres Thier, Čb.- Valj. (Rad).
  71. kọ̑stka, f. dem. kost, das Knöchlein, Jan.; — der Brettstein, Cig.; — der Würfel, Cig., Jan.; prim. kocka; — das Würfelbein, Cig.
  72. kọ̑stkar, -rja, m. der Würfelspieler, C.
  73. kostljìv, -íva, adj. grätig, Cig. (T.), Mik.; riba je kostljiva, Gor.- M.
  74. kostníca, f. 1) das Beinhaus, Jarn., Mur., Cig., Jan., M.; die Todtenkammer, Dict., C., Met., Notr.; v kostnici so vsi enaki, Kast.; — 2) die Gicht, Vrtov. (Km. k.); — 3) = kostenica, nicht vom Kern gehende Pfirsich, Cig.; — 4) kostnice, Knochenfische, Grätenfische (teleosteï), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  75. kostník, m. 1) der Knochenmann, C.; — 2) das Knochengerüst, Jan., C.; — 3) das Beinhaus, C.; — 4) das vielblumige Maiblümchen (convallaria multiflora), Medv. (Rok.).
  76. kostnjáča, f. die Beinhacke, Mur.
  77. kostnják, m. 1) das Skelet, Cig., Jan.; — 2) das Beinhaus, Cig., Jan., M.
  78. kostobǫ̑ljəc, -ljca, m. der Podagrist, Levst. (Zb. sp.).
  79. kostopìs, -písa, m. die Knochenbeschreibung, Jan.
  80. kostrẹ́ba, f. die Borstenhirse (echinochloa crus galli), C., Zemon- Erj. (Torb.); — tudi: die Trespe (bromus), Cig.; ržena k., die Roggentrespe (bromus secalinus), Cig.; — prim. kostreva.
  81. kostrẹ́va, f. die Roggentrespe, C.; s kostrevo tudi pšenico poteptati, Slom.
  82. kostrẹ̑vəc, -vca, m. = kokolj, der Kornraden (agrostemma githago), Z.
  83. kostrúži, m. pl. grobe Kleien, Lašče- Erj. (Torb.).
  84. kostȗra, f. ein größeres Schnappmesser mit einem beinernen Griff, C., jvzhŠt.
  85. kostȗrica, f. dem. kostura, C.
  86. kòš, kóša, m. 1) der Rückenkorb; v košu kaj nositi; — vse v en koš metati, alles gleich behandeln; — tebi ne morem nič novega povedati, ti si že star, vse ti je že v koš prišlo, du hast schon alles erlebt, Jurč.; imeti jezik pod košem, die Sprache in seiner Gewalt haben, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Wagenkorb, die Wagenkrippe; — gnojni k., die Krippe des Mistwagens; — 3) der Bienenkorb, M., Nov., vzhŠt.; — 4) der Kelterkasten, Cig., Št.; — 5) der Brustkasten, Mur., V.-Cig., Cig. (T.); koš me boli, Polj.; — die Kruste (bei den Krebsen), Cig., C., Erj. (Ž.), LjZv.; das Gerippe (des Schiffes), Cig.; ladija z železnim košem, DZ.; — 6) die Krone eines Baumes, V.-Cig., Cig. (T.); — der Busch, der Strauch, C.; — ein buschiger Krautkopf, C.; zelje gre v koš, ne v glave, SlGor.
  87. 1. kǫ́ša, f. in zwei oder mehrere Zöpfe geflochtenes Frauenhaar, Notr., V.-Cig.
  88. 2. kǫ́ša, f. 1) die Mahd, C.; — 2) die Bergwiese, C.
  89. košàn, -ána, m. človek, ki ima prav malo zemlje (kako čtrtino kmetije), Rut. (Zg. Tolm.), Solkan ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Bolc; — prim. furl. cossàn = giornaliere, sottano, pigionale, srlat. cossatus, Štrek. (Arch.).
  90. košána, f. od srobota pletena košara, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), Štrek.
  91. košanı̑ja, f. eine Viertelhube, Polj.; — prim. košan.
  92. košár, -rja, m. 1) der Korbmacher, der Korbhändler, Mur., Cig., Jan., Danj.- Valj. (Rad); Gori v Šmarji So sami košarji, Jurč.; — 2) kǫ̑šar, kdor s košom na hrbtu po svetu hodi, berač ali krošnjar, Gor.; — 3) košár = košara, C., ogr.- Mik.; slamni košar, der aus Stroh geflochtene Korb, Danj. (Posv. p.); — 4) košarji = raki, Krustenthiere oder Krebse (crustacea), Jan., C., Erj. (Ž.).
  93. košȃra, f. runder Handkorb, Mur., Dol.- Cig., Mik., jvzhŠt.
  94. košárəc, -rca, m. dem. košar 1) = košara, Jan.
  95. košȃrica, f. 1) dem. košara, kleines Handkörbchen, M., jvzhŠt.; — 2) košaríca: a) die Korbmacherin, Cig.; — b) košaríce, die Korbblütler (compositae), Tuš. (R.).
  96. košáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit der Korbmacherei oder dem Korbhandel beschäftigen, Mur., Jan. (H.); — 2) = krošnjariti, C., Zora, SlN.
  97. košárjenje, n. das Betreiben der Korbmacherei, Danj. (Posv. p.).
  98. košȃrka, f. rundes Handkörbchen, Mur.
  99. košȃrna, f. = košara, Cig., Gor.- M.; košarna s polomljenim locanjem, Jurč.
  100. košȃrnica, f. dem. košarna, Cig., LjZv.

   31.548 31.648 31.748 31.848 31.948 32.048 32.148 32.248 32.348 32.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA