Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (3.201-3.300)

  1. močnosŕčnost, f. der Starkmuth, Mur.
  2. močnọ̑st, f. die Stärke, die Kraft; — die Festigkeit.
  3. močnoúmən, -mna, adj. starkgeistig, Mur.
  4. močnoúmnost, f. die Geistesstärke, Mur.
  5. močnovę́rən, -rna, adj. starkgläubig, Mur.
  6. močnovę́rnost, f. die Starkgläubigkeit, Mur.
  7. močúh, m., Cig., C., pogl. mačuh.
  8. močȗnəc, -nca, m. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  9. močvár, m. der Morast, der Sumpf, Habd.- Mik., Cig. (T.), ogr.- C.
  10. močvȃra, f. 1) der Sumpf, der Morast, C., BlKr., LjZv.; v močvari raste trstje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) deževno, mokro vreme, BlKr., SlN.; krompir je zavoljo prevelike močvare segnil, SlN.; — tudi: mǫ́čvara, Valj. (Rad), BlKr.
  11. močvȃrən, -rna, adj. 1) Moor-: močvarni ogelj, die Moorkohle, Cig. (T.); — sumpfig, Mur., Jan.; — 2) nass (vom Wetter), M.; leto je močvarno, kadar je preveč dežja, BlKr. (mǫ́čvaren, BlKr.).
  12. močvarína, f. 1) feuchte, sumpfige Stelle, vzhŠt.- C.; — der Sumpf, Svet. (Rok.); — 2) mokro vreme, BlKr.- M.
  13. močvȃrnica, f. 1) der Sumpf, C.; — 2) eine Art Storchschnabel (geranium), vzhŠt.- C.
  14. močvárnost, f. 1) die Sumpfigkeit, Mur.; — 2) die Nässe (vom Wetter), BlKr.
  15. móčve, -čəv, f. pl. das Moor, die Sumpfwiese, das Weichland, Jan.
  16. močvína, f. der Sumpf, Mur., Volk.- M.
  17. močvír, -rja, m. der Sumpf, der Morast.
  18. močvírast, adj. sumpficht; — sumpfig, Kras- M.
  19. močvírəc, -rca, m. der Sumpfbewohner, Nov.
  20. močvírən, -rna, adj. Moor-, sumpfig.
  21. močvı̑rje, n. coll. der Morast, das Moorland.
  22. močvı̑rnat, adj. sumpfig, morastig.
  23. močvı̑rnica, f. 1) das Moorwasser; — 2) = močvirnik, der Sumpfvogel, Jan.
  24. močvı̑rnik, m. močvirniki, die Sumpfvögel (grallatores), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  25. močvírnost, f. die Sumpfigkeit.
  26. močvírski, adj. Morast-, Moor-.
  27. 1. mōda, f. šega, die Mode; po modi se nositi, sich nach der Mode kleiden.
  28. 2. mǫ́da, f. 1) = modo, (móda?) Jarn.- Kres (III. 476.); pl. mode, Jarn., Mik.; — 2) mode, die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.); eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
  29. modȃnje, n. langsames Gehen, Gor.- M.
  30. mǫ́dast, adj. hodenförmig, Cig.
  31. modáti, -ȃm, vb. impf. langsam oder ungeschickt gehen, Gor.- M.; kam pa modaš? Valj. (Rad); tudi: mǫ́dati, Gor., (mudati) vzhŠt.- C.
  32. modè, -ę́ta, n. 1) die Hode, Alas., Jan., C.; tudi: mǫ́de, -eta, Mur.; kozlova modeta, Trst. ( Glas.); — 2) m. ein Mann mit einem Leistenbruch, (móde?) Savinska dol.
  33. modēl, m. kalup, das Modell, Cig. (T.), Žnid.; modele delati, modellieren, Cig. (T.); — tudi mǫ̑dəł, -dla, po nem. das "Model", Kr.
  34. mǫ̑dəłnica, f. die Ofenkachel, Cig., Gor., Ig.
  35. mōdən, -dna, adj. Mode-, modisch, Cig., Jan., nk.; modno blago, nk.
  36. 1. mǫ́dər, módra, adj. blau; mǫ̑drọ nebo.
  37. 2. mǫ́dər, -dra, adj. weise, klug; modra glava; modro govoriti; — modro se držati, eine ernste, gescheite Miene machen.
  38. modȇrn, adj. kar je po šegi, modern, Zv., nk.
  39. modę̑tnjak, m. das Bruchband, Jarn.- Kres (III. 476.).
  40. mǫ́dički, m. pl. die Hoden, Mur.
  41. modīstka, f. die Putzmacherin, die Modistin, Cig., Jan.
  42. modliti, -im, vb. impf. = moliti, beten, Mariborska ok.- Kres, na zapadu- Mik.
  43. modljati, -am, vb. impf. = moliti, Mariborska ok.- Kres.
  44. mǫ̑dnik, m. der Hodensack, DZ.
  45. mǫ́dọ, n. 1) die Hode, BlKr.; pasje m., Jap.- C.; dual. kozlovi ("kozlove") modi, Lašče- Levst. (M.); — pl. moda, die Hoden, Cig.; das männliche Glied sammt den Hoden, (muda) Rez.- Mik.; — 2) popova moda, der Spindelbaum, das Pfaffenkäppchen (evonymus), Mik.
  46. modovína, f. die Hodenmasse, Cig.
  47. 1. modrák, m. = modras, C., Rez.- Baud.
  48. 2. modrák, m. der Weise ( zaničlj.), C., Levst. (Zb. sp.), nk.
  49. modràs, -ása, m. 1) die Sandviper (vipera amodytes), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Prim., Notr.; — da te jezero modrasov! dass dich der Henker! Jan.; — 2) neko bajeslovno bitje, LjZv. (VII. 225.).
  50. modrasíca, f. das Weibchen der vipera amodytes, Štrek.
  51. modrȃsji, adj. Sandviper-; — modrasja srca, Erj. (Izb. sp.).
  52. modrásov, adj. m. hlapec = kačji pastir, SlN.
  53. modrásovəc, -vca, m. der Seidelbast, der Kellerhals (daphne mezereum), Na Čavnu- Erj. (Torb.).
  54. modrásovski, adj. = modrasji: m. strup, Dalm.
  55. módrast, adj. bläulich, Mur., Cig., ogr.- C.
  56. modràv, -áva, adj. halbverschnitten, Jan. (H.).
  57. modrȃva, f. das Blau, Blc.-C.
  58. modrȃvəc, -vca, m. der Halbcastrierte, Jan. (H.); der Halbhengst, Št.; — prim. dravec, mendravec.
  59. 1. mǫ̑drc, m. der Weise; Herodež reče modrcem na skrivnem k sebi, Ravn.
  60. 2. mọ̑drc, m. das Mieder; — prim. bav. mueder.
  61. mǫ̑drəc, -drəca, (-drca), m. = 1. modrc, Valj. (Rad), nk.
  62. mǫ̑dreščica, f. neka češplja, Valj. (Rad).
  63. modrẹ́ti, -ím, vb. impf. blau werden, Blc.-C.; blau sein, Cig.
  64. mǫ̑drež, m. der Vernünftler, der Philosophaster, V.-Cig., Z., Ravn.
  65. 1. modríca, f. die Muse, Guts., Mur., Cig., Jan., C., nk.
  66. 2. modríca, f. 1) die Bläue ( z. B. des Himmels), Vrt.; — blauer Streifen, Dalm.- M.; blauer Fleck, die Strieme, Habd., Meg.- Mik., C.; — 2) die blaue Kornblume (centaurea cyanus), Tuš. (R.).
  67. modríč, m. = modriš, C., Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.).
  68. modríha, m. der Naseweis, Cig., Nov.
  69. modrı̑ja, f. 1) die Weisheit, Cig., ogr.- C.; — 2) die Klügelei, Cig., Jan.
  70. modrijáčiti, -ȃčim, vb. impf. klügeln, philosophieren, Cig., C.
  71. modriják, m. der Klügler, der Philosoph: bil je takrat velik m., Zv.
  72. modrijȃn, m. = 1. modrc, der Weise, der Philosoph, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  73. modrijȃnəc, -nca, m. der Klügler, Cig.
  74. modrijȃnica, f. das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Vas Krn- Erj. (Torb.); — prim. mandrijerica.
  75. modrijániti, -ȃnim, vb. impf. klügeln, den Weisen spielen, Mur., Cig., Jan.; m. komu kaj, vorvernünfteln, Cig.
  76. modrijȃnka, f. 1) die Weise, Cig.; — 2) die Klüglerin, Cig.
  77. modrijȃnski, adj. philosophisch, Z.
  78. modrijȃnščina, f. die Afterweisheit, C.
  79. modrijáš, m. der Klügler, Jan. (H.).
  80. modríkast, adj. bläulich, Žnid., Zora, Nov.
  81. modrílọ, n. die Blaufarbe, das Blau, Cig., Žnid.; berlinsko m., das Berlinerblau, Cig. (T.), Erj. (Min.); sasko m., das Sächsischblau, pariško m., das Pariserblau, Cig. (T.).
  82. modrı̑n, m. = modrijanec, Cig., Jan.
  83. 1. modrína, f. = modrost, C., Slom.
  84. 2. modrína, f. 1) die Bläue, das Blau, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) neke vinske trte, Št.- Mur., Erj. (Torb.); mala m., blaue Zimmettraube, tudi: blauer Blank, velika m., blaue Urbanitraube, laška m., früher blauer Portugieser, vzhŠt.- Trumm.
  85. modrı̑nəc, -nca, m. der Sophist, Jan.
  86. modrinják, m. neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.).
  87. modríš, m. die blaue Kornblume (centaurea cyanus), Mur., Danj.- Mik., Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.), SlGor.
  88. modríšče, n. die Bildungsstätte, der Musentempel, Mur., SlN.
  89. 1. modríti, -ím, vb. impf. klug machen, witzigen, Mur., Cig., Jan.
  90. 2. modríti, -ím, vb. impf. blau machen, blau färben, Cig.; — m. se, blau werden, sich bläuen, Mur., Cig., Jan.; ins Blaue spielen, Mur.
  91. modrı̑vəc, -vca, m. der Bläuer, Cig.
  92. modrocvẹ́tən, -tna, adj. blaugeblümt, Cig.
  93. modroglàv, -gláva, adj. blauköpfig, Cig.
  94. modroglȃvəc, -vca, m. der Weisheitskrämer, M.
  95. modroglȃvka, f. die Weisheitskrämerin, M.
  96. modrokŕvən, -vna, adj. von blauem Blute, nk.
  97. modronòg, -nǫ́ga, adj. blaufüßig: modronogi sokol, der Blaufußfalke, Levst. (Nauk).
  98. modroòk, -ǫ́ka, adj. blauäugig, Cig., Jan., nk.
  99. modrordèč, -ę́ča, adj. blauroth, Cig., Danj.- M.
  100. modrorumę̑nkast, adj. gelblichblau, Zora.

   2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA