Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (32.001-32.100)

  1. korteláč, m. ein gekrümmtes Hackmesser, Kras; — prim. it. coltellaccio, Hackmesser.
  2. korȗn, m. = krompir, Cig., Jan.; (na istrskih otokih, M.).
  3. korūnd, m. neki dragi kamen, der Korund, Erj. (Min.).
  4. korȗnišče, n. = krompirišče, Jan.
  5. korunoprȃłnik, m. der Erdäpfelwaschbottich, DZ.
  6. korȗnov, adj. = krompirjev, Jan.
  7. korunovàr, -vára, m. das Erdäpfeldampffass, DZ.
  8. korȗnovəc, -vca, m. der Kartoffelbrantwein, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  9. korȗnovica, f. das Erdäpfelkräutig, Jan., Vrtov. (Km. k.).
  10. korúšəlj, -šlja, m. 1) — gruča: k. črešenj, k. kač, Z.; die Menge, die Schar, Jan., C., SlN.; k. ljudi, Ravn.; — 2) die Eichtraube (kleine, traubenförmig an den Wurzeln der Eiche wachsende Schwämme), Cig.
  11. korúza, f. der Mais; das Maisfeld: živina je v koruzi.
  12. korúze, -eta, n. kljuse, malovreden konj, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  13. korúzən, -zna, adj. Mais-; k. kruh, korȗzna slama.
  14. koruzínovka, f. der Maisstrohhalm, C.
  15. korúzišče, n. das Maisfeld nach der Ernte, Mur., Cig., Jan.
  16. korȗznica, f. 1) das Maisstroh; — 2) = koruzna pogača, C.; tudi: pl. koruznice, Ščav.
  17. korȗznik, m. 1) das Maisbrot, Mur.; — 2) = koruznjak, Mur., Cig.
  18. koruznják, m. die Kukuruzharfe, der Maisbehälter, Cig., C., jvzhŠt.
  19. korvēta, f. manjša vojna ladja, die Corvette.
  20. korzár, -rja, m. = korsar, der Pirat, der Caper, Cig.
  21. 1. kǫ̑s, m. das Stück; k. kruha, platna; lep k., ein gehörig großes Stück; vozni k., das Frachtstück, DZ.; vezilni, zvezni k., das Verbindungsstück, DZ.; die Strecke: k. ceste, steze; das Feldstück, Cig.; dva kosa ječmena, en kos pšenice, Polj.; die Parzelle, Jan., Nov.; na kose, parzellenweise, Nov.- C.; tri kose trsja, dva kosa loze, BlKr.
  22. 2. kọ̑s, m. die Schwarzdrossel oder Amsel (turdus merula); vodni k., die Wasseramsel (cinclus aquaticus), Cig., Erj. (Ž.); = povodni k., Dict., Cig.
  23. 1. kọ̑s, adj. indecl. k. biti, imstande sein: brez tega nismo kos biti, das können wir nicht entbehren, Z., jvzhŠt.; k. biti komu ali čemu, jemandem oder einer Sache gewachsen sein; njemu ni nihče kos, mit ihm kommt niemand auf; zvijača je sili kos, Npreg.- Jan. (Slovn.); nisem vsemu kos, ich kann nicht alles thun (bewältigen); (pomni: ona je kosa, mi smo kosi, Rogatec [ vzhŠt.]- C.).
  24. kósa, f. 1) die Sense; — smrtna k., die Sense des Todes; — 2) das Bäkeleisen der Kürschner, Cig.; — 3) zemeljska k., die Nehrung, Jes.
  25. kosák, m. der Sensenmann, Jan., C.
  26. kosȃljkinja, f. die Mähderin, (kosalkinja) Mur., Danj.- Mik.
  27. kosȃłnica, f. nož, podoben sekiri, s katerim buče kosajo, kajk.- Valj. (Rad).
  28. kosár, -rja, m. 1) der Sensenschmied, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Sensenmann, C.; — 3) = folč, das Krummesser, Notr.
  29. kosaríca, f. velik nož, s katerim sekajo slanino, buče i. t. d., Bilje- Erj. (Torb.).
  30. kosárnica, f. die Sensenschmiede, die Sensenfabrik, Cig., C.
  31. 1. kósast, adj. sensenförmig, Cig.
  32. 2. kǫ́sast, adj. gestutzt: k. pes, ki nima celega repa, BlKr.
  33. kosáti, -ȃm, vb. impf. zerstückeln, Z.; k. na kocke, würfeln, V.-Cig.; k. kruh = na kose rezati, C., Jap. (Prid.).
  34. kọ̑sati se, -am se, vb. impf. sich messen: (im Ringen) = metati se, Lašče- Levst. (Rok.); — wetteifern, Cig., Jan., Cig. (T.): kosajo se, kdo bo prej opravil, Svet. (Rok.); v pridnosti in varčnosti se noben vaščan ne more kosati ž njim, LjZv.; kosa se domača peča s kupilnim robcem, LjZv.
  35. kosatíca, f. die Hyperbel ( math.), C., Let.
  36. kǫ́sčək, -čka, m. dem. kos; k. kruha.
  37. 1. kǫ́səc, -sca, m. das Stück; na drobne kosce razsekati, in kleine Stücke hauen.
  38. 2. kósəc, -sca, m. 1) der Mähder; danes imamo kosce; — 2) der Wasserläufer (hydrometra lacustris), Zemon- Erj. (Torb.); — der Weberknecht (opilio), Erj. (Torb.); črni k., der Weberbock (lamia textor), Erj. (Ž.); — 3) der Wachtelkönig (rallus crex), Cig.; — 4) pl. kosci, der Orionsgürtel (drei Sterne im Sternbild des Orion), C.
  39. 3. kọ̑səc, -sca, m. dem. 2. kos; kleine Amsel.
  40. kǫ́sək, -ska, m. dem. 1. kos.
  41. kosekānta, f. die Cosecante ( math.), Cig. (T.).
  42. kosę́r, -rja, m. = kosir, das Krummesser, Habd., Dict.
  43. 1. kosíca, f. dem. kosa; 1) kleine Sense; Ljubček moj kosico brusi, Npes.-K.; — 2) die Sichel, ogr.- C.; — 3) die Schweiffeder des Hahnes, C.
  44. 2. kosíca, f. das Amselweibchen, kajk.- Valj. (Rad).
  45. 1. kosìč, -íča, m. dem. 1. kos, das Stückchen, Rez.- Valj. (Rad).
  46. 2. kosìč, -íča, m. dem. 2. kos; die Amsel (turdus merula), Alas., Kras, Ist.- Erj. (Torb.); kọ̑sič, Rez.- Valj. (Rad).
  47. kosílati, -am, vb. impf. das Frühstück oder das Mittagsmahl nehmen, C., Savinska dol.; — prim. kosilo.
  48. kosíłce, n. dem. kosilo; kleines Früh- oder Mittagsmahl; plitvo k., Svet. (Rok.); — das Frühstück, Jan.
  49. kosíłčati, -am, vb. impf. ein kleines Frühmahl nehmen, frühstücken, C., M., Z.
  50. kosíliti, -ı̑lim, vb. impf. = kosilati, Meg.
  51. 1. kosı̑łnica, f. die Mähmaschine, Nov., DZ.
  52. 2. kosı̑łnica, f. pletenica, jerbas, ki ga nosijo ženske na glavi (ker v njem nosijo delavcem "kosilo" na polje), Tolm.- Štrek. (Let.).
  53. kosı̑łnik, m. der Mittagsgast, C.
  54. kosílọ, n. das Frühmahl bei den Landleuten; (nach bürgerlicher Sitte) das Mittagsmahl; na k. povabiti, zum Mittagsmahl einladen; na kosilu biti pri kom, bei jemandem das Mittagsmahl nehmen; pri kosilu, beim Mittagsmahle.
  55. kosı̑njak, m. ein großes Stück, Fr.- C.
  56. kōsinus, m. der Cosinus ( math.), Cig. (T.).
  57. 1. kosír, -rja, m. 1) das Krummesser, das Abästmesser, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Dol., Kras; das Rebenmesser, Habd.- Mik., BlKr.; kostanjevo kolje s kosirjem belijo, BlKr.; — 2) = kosarica, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 3) der Sensenstiel, C., Polj.; — obroček, ki priklepa koso h kosišču, Gor.; der Sensenring, Mur., Cig., Jan.
  58. 2. kosír, -rja, m. der Tüchtige, Polj.
  59. kosíra, f. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  60. kosírčək, -čka, m. kleines Rebenmesser, Valj. (Rad).
  61. kosı̑rnik, m. = kosir 1), V.-Cig.
  62. kosı̑tar, -rja, m. = koš z ročem, Ajdovščina- Erj. (Torb.).
  63. kosı̑tən, -tna, adj. mahdbar: k. travnik, Mur., Mik.; — Mahd: kositno delo, die Mähearbeit, die Mahd, Danj. (Posv. p.).
  64. kosítər, -tra, (-tera, -terja), m. das Zinn, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; ( nav. das Weißblech, Mur., Kr.- Cig., Jan.).
  65. kosíterovəc, -vca, m. das Zinnerz, C., Erj. (Min.); — prim. kositrovec.
  66. 1. kosíti, -ím, vb. impf. mähen; travo, seno, otavo k.
  67. 2. kǫ́siti, -im, vb. impf. das Früh- oder Mittagsmahl einnehmen ( prim. kosilo); kjer laž kosi, tam ne večerja, Npreg.- Jan. (Slovn.); zdaj kosimo, jetzt sind wir beim Mittagsmahle; okore kosite? um wie viel Uhr pfleget ihr zu speisen?
  68. 3. kosíti, -ím, vb. impf. = drobiti, Bilje- Erj. (Torb.).
  69. kositrár, -rja, m. der Zinngießer, Mur., Cig., Jan.
  70. kosítrati, -am, vb. impf. = kositriti ( prim. kositravec).
  71. kosítravəc, -vca, m. der Verzinner, Cig.
  72. kositrę̑n, adj. aus Zinn, zinnen, Mur., Cig., Jan.; kositrena posoda, Guts.
  73. kosítriti, -ı̑trim, vb. impf. verzinnen, Cig.
  74. kosı̑trnik, m. 1) der Zinnstein, Cig.; — 2) die Zinngrube, das Zinnbergwerk, Jan. (H.).
  75. kosítrovəc, -vca, m. der Zinnstein, Jan., C.
  76. kosják, m. 1) velik nož, s katerim zelje režejo, Žabče- Erj. (Torb.); — = sekalo, das Hackmesser, Tolm.; — 2) = 2. kosec 1), Notr.
  77. kǫ̑sje, n. = kosišče, der Sensenstiel, Cig., Dol.; zlomiti k., Jurč.
  78. koslȃda, f. sod z veliko štirivoglato luknjo na vrhu; jeseni se vozi grozdje v njem, a drugače tudi voda, Vreme- Erj. (Torb.); — ( prim. kosklada = "truga", Nov.).
  79. kosljáti, -ȃm, vb. impf. in Stückchen zertheilen, Blc.-C.
  80. kosobrȃvəc, -vca, m. eine Art Käfer, M.
  81. kosobrìn, -ína, m. zmerjalen priimek nerodnežu, KrGora.
  82. kosocẹ́pək, -pka, adj. paratom ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  83. kosolìk, -líka, m. das Plagieder, h. t.- Cig. (T.).
  84. kosoòs, -ǫ́sa, adj. klinometrisch ( min.), Cig. (T.).
  85. kosorèp, -rę́pa, adj. mit gestutztem Schwanz, Jan., Mik.; k. pes, Jurč.
  86. kosorèp, -rę́pa, m. mož s kratko suknjo (šaljivo), Rib.- M.
  87. kosorę̑pəc, -pca, m. 1) ein Thier mit abgestutztem Schwanz: pes k., Jurč.; — 2) das Spielhuhn, Gor.- M.
  88. kosorę́piti, -rę̑pim, vb. impf. den Schwanz stutzen, Jan.; ( pren.) k. besede, Worte stutzen, Levst. (Zb. sp.).
  89. kosorę̑pka, f. ein weibliches Thier mit abgestutztem Schwanz, Jan.
  90. kosọ̑st, f. die Schiefe, Cig. (T.); — prim. hs. koso, schief.
  91. kọ̑sov, adj. Amsel-, Cig., Jan.
  92. kọ̑sovka, f. das Amselweibchen, Cig., Jan.
  93. kosozòb, -zǫ́ba, m. kosozobi, die Schiefzähner, Erj. (Som.).
  94. kospric, m. kurzes Schwert, der Dolch, ogr.- C.
  95. kọ̑st, -ı̑, f. 1) das Bein, der Knochen; sama kost in koža ga je, es ist an ihm nichts, als Haut und Knochen; mrtvaške kosti, kosti gristi; sveta ali križna k., das Kreuzbein, Erj. (Ž.), ogr.- C., morska ali mrtva k., das Ueberbein (ein Auswuchs), Cig., Jan., Št., Kr.; ribja k., die Fischgräte, Cig. (T.); die Walfischbarte, das Fischbein; iz ribje kosti, fischbeinern; slonova k., das Elfenbein; — stara kost, ein alter Mensch; stara kost je modrost, das Alter ist weise, Levst. (Zb. sp.); — 2) = koščica, der harte Fruchtkern, Cig.
  96. kostáča, f. großer Knochen, Mur.
  97. kóstanj, kostánja, m. die Kastanie (Baum und Frucht); divji k., die Rosskastanie (aesculus hippocastanum), pravi k., echter Kastanienbaum (castanea vesca), Tuš. (R.); (— = krompir, Kaplja [ Kor.]- Josch).
  98. kostȃnjar, -rja, m. der Kastanienverkäufer, Cig., Navr. (Let.).
  99. kostȃnjəc, -jca, m. dem. kostanj; kleiner Kastanienbaum, BlKr.
  100. kostánjev, adj. Kastanien-; k. les; — kastanienbraun, Cig., Jan.; kostanjevi lasje, M., Z.

   31.501 31.601 31.701 31.801 31.901 32.001 32.101 32.201 32.301 32.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA