Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (31.948-32.047)

  1. korę̑novnik, m. der Wurzelbaum (rhizophora), Cig., Tuš. (B.); — češ.
  2. korę̑nstvọ, n. coll. Wurzelgewächse (repa, krompir, korenje i. t. d.), Cig., C., Nov.
  3. kọ̑rent, m. = kurent, Navr. (Let.), Levst. ( LjZv. I. 346.).
  4. kǫ́resəlj, -slja, m. die Karausche (cyprinus carassius), Frey. (F.).
  5. kǫ́reš, m. der Fortstecknagel am Pfluge, der Stößel, Dol.- Levst. (Rok.), Gor.; (korež) Cig.; — pogl. korež.
  6. korešíca, f. kleine Axt von der Form der Holzaxt, C., jvzhŠt.; pogl. korošica 1).
  7. koret, m. kurzer Männerrock, Notr.
  8. koretəc, -tca, m. dem. koret, eine Art Männerröckchen, BlKr.
  9. kǫ̑retəlj, -tlja, (-təljna), m. das Chorhemd ("Chorröckel") der Priester, Cig., Dol.
  10. kǫ́retica, f. neka hruška, Ponikve na Goriškem- Erj. (Torb.).
  11. korę́ze, f. pl. jermeni idoči vpreženim volom od ojesa do rogov, Malhinje- Erj. (Torb.); — prim. korež.
  12. korę̑ž, m. vož, ki veže gredelj na plužna kolca, (iz it. careggia, Riemen) Štrek. (LjZv.).
  13. kórica, f. dem. kora; 1) das Rindchen, Cig.; die Brotrinde, Mik.; k. kruha, Jan., Raič ( Let.); — der Zimmt, (po rus.) Cig. (T.); — 2) pl. korice, die Einbanddecken, Mik., Vrt.; — 3) pl. korice, die Scheide, Prip.- Mik.
  14. kóričən, -čna, adj. Zimmt-: korična kislina, die Zimmtsäure, Cig. (T.).
  15. korifēj, m. vodja dramatičnega kora, der Koryphaeus, Cig. (T.); korifeji, kolovodje, Führer, Tonangeber, Koryphäen.
  16. korína, f. 1) die Blume, ogr.- C.; der Blumenstrauß, ogr.- C.; — 2) der Dosten (origanum vulgare), C.
  17. korı̑st, f. der Nutzen, der Vortheil, Habd.- Mik., Guts., Cig., Jan., nk.; občna k., der Gemeinnutzen, das Gemeinwohl, nk.; biti komu na (v) korist, jemandem zum Vortheile gereichen, nk.; to mi gre na korist, das kommt mir zugute, Cig.; (korist, m., Mur., vzhŠt.).
  18. korīst, m. kdor v koru (zboru) poje, der Chorist, Cig., Jan., nk.
  19. korístən, -stna, adj. nützlich, förderlich, ersprießlich, Mur., Cig., Jan., nk.
  20. korístiti, -ı̑stim, vb. impf. nützen, Cig., Jan., nk.; — k. se s čim, aus etwas Nutzen ziehen, Cig. (T.).
  21. korı̑tar, -rja, m. der Trogmacher, Cig.
  22. korítast, adj. trogartig, muldenförmig, Z., Cig. (T.).
  23. korítce, n. dem. korito; 1) kleiner Trog; — 2) die Rumpfmulde in den Mühlen, Cig.; po koritcu teče žito iz grota na kamen, C., Kr.; — 3) der (trogartige) Hackstock, C.; — 4) der Gossenschuh, Cig.; — 5) der Wirbelkasten an der Violine, V.-Cig.
  24. korı̑telj, m. der Tadler, Zv.
  25. koríti, -ím, vb. impf. 1) Vorwürfe machen, rügen: k. koga, Jan., C., Vrt., DZ.; — züchtigen, BlKr.- M.; strafen, C.; — k. se, zanken, mit Worten streiten, C.; — 2) plagen, martern: kaj me koriš? was plagst du mich? to me jako kori, das macht mir viele Schwierigkeiten, BlKr.; k. se, sich plagen: kako je kaj? — tako se pač korim, SlGor.
  26. korítiti se, -ı̑tim se, vb. impf. sich werfen (vom Brett), C.
  27. korı̑tnica, f. 1) die Mulde, Levst. (Cest.); — 2) der Trogdeckel im Schweinstall, Cig., Jan., Mik., Kr.- Valj. (Rad); — 3) pl. koritnice. die Fiedel, eine schlechte Violine, Mur.
  28. korı̑tnik, m. 1) = koritnjak, C.; — 2) = žlebnjak, der Hohlziegel, Z.
  29. korı̑tnjak, m. eine Art Steinbier: das Trogbier, Kor.; der Steinbierausbruch, Guts., Mur., Cig., Jan., Kor.
  30. korítọ, n. der Trog (Fress-, Tränke-, Löschtrog u. dgl.); — der Bodentheil der Weinpresse, C.; — der Schiffskörper, C.; — der aus einem Baumstamm ausgehöhlte Bienenstock, C.; — die Teigmulde, Hal.- C.; — die Kindeswiege, C.; — eine große Rinne, Mur.; — der Falzziegel, Cig.; — das Flussbett, Cig., Jan., Cig. (T.); Savi korito uravnati, Zv.; — die Mulde ( geogr.), Jes., Cig. (T.).
  31. korjāndər, -dra, m. der Koriander (coriandrum sativum), Cig.
  32. korjástiti, -ȃstim, vb. impf. nothzüchtigen, Ravn.- Cig., Notr.; ( nam. kurjastiti).
  33. kornetīst, m. der Zinkenbläser, der Cornetist, Cig.
  34. kornìč, -íča, m. = korenček, ogr.- Valj. (Rad); prim. koren.
  35. korníkovəc, -vca, m. der Koriander (coriandrum), Tuš. (B.).
  36. kornjáča, f. die Schildkröte (testudo), Erj. (Ž.), DZ.; geometrična k., die geometrische Landschildkröte (testudo geometrica), Erj. (Ž.).
  37. korobáč, m. = korbač, Cig., Jan.
  38. korobáčiti, -ȃčim, vb. impf. s korobačem pretepati, karbatschen, Cig., Jan.
  39. korobida, f. = robida, Jan., C., KrGora- Mik.
  40. korǫ́cəlj, -clja, m. die Schafgarbe, Z., Medv. (Rok.); pogl. koroncelj.
  41. korǫ́cvẹt, m. = korocelj, jvzhŠt.
  42. korǫ́ncəlj, -clja, m. = korocelj, die Schafgarbe, vzhŠt.- C., Gor.
  43. korosəlj, -slja, m. = koreselj, V.-Cig.; (korošelj, Bes.).
  44. koroščák, m. der Carinthin ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  45. korǫ̑šəc, -šca, m. 1) neko jabolko, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.); — 2) neki lan, C.
  46. korošíca, f. 1) das Handbeil, Cig., Jan., Gor.; — die Flösserhacke ("ker so jo s Koroškega dobili", Zora V. 122.) — 2) pipica korošica, eine Art Tabakpfeife, Jurč.; — 3) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); die Mostbirne, Cig.
  47. korošı̑čka, f. dem. korošica; kleines Handbeil, Cig., Jan.
  48. korǫ̑vje, n. coll. Eisschollen, C.; — prim. kora.
  49. kōrp, m. der Korb, M., Z.; — iz nem.
  50. kōrpič, m. dem. korp; — na k. se držati, na k. nabirati, eine weinerliche Miene machen, Mur., Guts.- Cig.
  51. korporāl, m. desetnik, der Corporal.
  52. korsár, -rja, m. = gusar, der Pirat, Cig., Jan.; — prim. it. corsare.
  53. korsēt, m. die Schnürbrust; kurzes, knapp anliegendes Frauenoberkleid, das Corset.
  54. korteláč, m. ein gekrümmtes Hackmesser, Kras; — prim. it. coltellaccio, Hackmesser.
  55. korȗn, m. = krompir, Cig., Jan.; (na istrskih otokih, M.).
  56. korūnd, m. neki dragi kamen, der Korund, Erj. (Min.).
  57. korȗnišče, n. = krompirišče, Jan.
  58. korunoprȃłnik, m. der Erdäpfelwaschbottich, DZ.
  59. korȗnov, adj. = krompirjev, Jan.
  60. korunovàr, -vára, m. das Erdäpfeldampffass, DZ.
  61. korȗnovəc, -vca, m. der Kartoffelbrantwein, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  62. korȗnovica, f. das Erdäpfelkräutig, Jan., Vrtov. (Km. k.).
  63. korúšəlj, -šlja, m. 1) — gruča: k. črešenj, k. kač, Z.; die Menge, die Schar, Jan., C., SlN.; k. ljudi, Ravn.; — 2) die Eichtraube (kleine, traubenförmig an den Wurzeln der Eiche wachsende Schwämme), Cig.
  64. korúza, f. der Mais; das Maisfeld: živina je v koruzi.
  65. korúze, -eta, n. kljuse, malovreden konj, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  66. korúzən, -zna, adj. Mais-; k. kruh, korȗzna slama.
  67. koruzínovka, f. der Maisstrohhalm, C.
  68. korúzišče, n. das Maisfeld nach der Ernte, Mur., Cig., Jan.
  69. korȗznica, f. 1) das Maisstroh; — 2) = koruzna pogača, C.; tudi: pl. koruznice, Ščav.
  70. korȗznik, m. 1) das Maisbrot, Mur.; — 2) = koruznjak, Mur., Cig.
  71. koruznják, m. die Kukuruzharfe, der Maisbehälter, Cig., C., jvzhŠt.
  72. korvēta, f. manjša vojna ladja, die Corvette.
  73. korzár, -rja, m. = korsar, der Pirat, der Caper, Cig.
  74. 1. kǫ̑s, m. das Stück; k. kruha, platna; lep k., ein gehörig großes Stück; vozni k., das Frachtstück, DZ.; vezilni, zvezni k., das Verbindungsstück, DZ.; die Strecke: k. ceste, steze; das Feldstück, Cig.; dva kosa ječmena, en kos pšenice, Polj.; die Parzelle, Jan., Nov.; na kose, parzellenweise, Nov.- C.; tri kose trsja, dva kosa loze, BlKr.
  75. 2. kọ̑s, m. die Schwarzdrossel oder Amsel (turdus merula); vodni k., die Wasseramsel (cinclus aquaticus), Cig., Erj. (Ž.); = povodni k., Dict., Cig.
  76. 1. kọ̑s, adj. indecl. k. biti, imstande sein: brez tega nismo kos biti, das können wir nicht entbehren, Z., jvzhŠt.; k. biti komu ali čemu, jemandem oder einer Sache gewachsen sein; njemu ni nihče kos, mit ihm kommt niemand auf; zvijača je sili kos, Npreg.- Jan. (Slovn.); nisem vsemu kos, ich kann nicht alles thun (bewältigen); (pomni: ona je kosa, mi smo kosi, Rogatec [ vzhŠt.]- C.).
  77. kósa, f. 1) die Sense; — smrtna k., die Sense des Todes; — 2) das Bäkeleisen der Kürschner, Cig.; — 3) zemeljska k., die Nehrung, Jes.
  78. kosák, m. der Sensenmann, Jan., C.
  79. kosȃljkinja, f. die Mähderin, (kosalkinja) Mur., Danj.- Mik.
  80. kosȃłnica, f. nož, podoben sekiri, s katerim buče kosajo, kajk.- Valj. (Rad).
  81. kosár, -rja, m. 1) der Sensenschmied, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Sensenmann, C.; — 3) = folč, das Krummesser, Notr.
  82. kosaríca, f. velik nož, s katerim sekajo slanino, buče i. t. d., Bilje- Erj. (Torb.).
  83. kosárnica, f. die Sensenschmiede, die Sensenfabrik, Cig., C.
  84. 1. kósast, adj. sensenförmig, Cig.
  85. 2. kǫ́sast, adj. gestutzt: k. pes, ki nima celega repa, BlKr.
  86. kosáti, -ȃm, vb. impf. zerstückeln, Z.; k. na kocke, würfeln, V.-Cig.; k. kruh = na kose rezati, C., Jap. (Prid.).
  87. kọ̑sati se, -am se, vb. impf. sich messen: (im Ringen) = metati se, Lašče- Levst. (Rok.); — wetteifern, Cig., Jan., Cig. (T.): kosajo se, kdo bo prej opravil, Svet. (Rok.); v pridnosti in varčnosti se noben vaščan ne more kosati ž njim, LjZv.; kosa se domača peča s kupilnim robcem, LjZv.
  88. kosatíca, f. die Hyperbel ( math.), C., Let.
  89. kǫ́sčək, -čka, m. dem. kos; k. kruha.
  90. 1. kǫ́səc, -sca, m. das Stück; na drobne kosce razsekati, in kleine Stücke hauen.
  91. 2. kósəc, -sca, m. 1) der Mähder; danes imamo kosce; — 2) der Wasserläufer (hydrometra lacustris), Zemon- Erj. (Torb.); — der Weberknecht (opilio), Erj. (Torb.); črni k., der Weberbock (lamia textor), Erj. (Ž.); — 3) der Wachtelkönig (rallus crex), Cig.; — 4) pl. kosci, der Orionsgürtel (drei Sterne im Sternbild des Orion), C.
  92. 3. kọ̑səc, -sca, m. dem. 2. kos; kleine Amsel.
  93. kǫ́sək, -ska, m. dem. 1. kos.
  94. kosekānta, f. die Cosecante ( math.), Cig. (T.).
  95. kosę́r, -rja, m. = kosir, das Krummesser, Habd., Dict.
  96. 1. kosíca, f. dem. kosa; 1) kleine Sense; Ljubček moj kosico brusi, Npes.-K.; — 2) die Sichel, ogr.- C.; — 3) die Schweiffeder des Hahnes, C.
  97. 2. kosíca, f. das Amselweibchen, kajk.- Valj. (Rad).
  98. 1. kosìč, -íča, m. dem. 1. kos, das Stückchen, Rez.- Valj. (Rad).
  99. 2. kosìč, -íča, m. dem. 2. kos; die Amsel (turdus merula), Alas., Kras, Ist.- Erj. (Torb.); kọ̑sič, Rez.- Valj. (Rad).
  100. kosílati, -am, vb. impf. das Frühstück oder das Mittagsmahl nehmen, C., Savinska dol.; — prim. kosilo.

   31.448 31.548 31.648 31.748 31.848 31.948 32.048 32.148 32.248 32.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA