Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (31.701-31.800)

  1. konsōrcij, m. združba v kako podjetje, das Consortium.
  2. konstatováti, -ȗjem, vb. impf. istinitost izrekati, constatieren, Cig. (T.), nk.
  3. konstelácija, f. stanje zvezd, die Constellation ( astr.), Cig. (T.); = stanje, razmere, nk.
  4. kǫ̑nta, f. eine Vertiefung zwischen dem Kalkgestein, die Felsenkluft, der Bergkessel, V.-Cig., Jan.; iskati srebrne rude po planinskih kontah, Glas.; — prim. it. cunetta, Wassergraben, C. (?)
  5. kontár, m. = povodec, die Pferdehalfter, C., vzhŠt.; — iz madž., C.
  6. kontinēnt, m. celina, der Continent.
  7. kontrabānt, m. der Contrabant, verbotener Schleichhandel.
  8. kontrabȃntar, -rja, m. der Schleichhändler.
  9. kontrabās, m. der Contrabass, Cig.
  10. kontrāst, m. nasprotje, der Contrast, Cig. (T.).
  11. kontrę́ga, f. der Sessel, Kras; — prim. katriga.
  12. kontrōlnik, m. = kontrolor, Cig.
  13. kontrolōr, -rja, m. priglednik, der Controlor.
  14. kontrolováti, -ȗjem, vb. impf. prigledovati, controlieren, Jan., nk.
  15. kontúš, m. eine Art weibl. Oberkleid, Notr.- Levst. (Rok.), Vest. I. 61.; — prim. bav. kantusch; iz tur. kontoš, Mik. (Et.).
  16. kȏnva, f. die Kanne, Jan., DZ.; — prim. češ. konev.
  17. konvergēncija, f. stičnost, die Convergenz ( math.), Cig. (T.).
  18. konzistōrij, m. = konsistorij, duhovno svetovavstvo (papeževo, škofovsko), das Consistorium, Cig., nk.
  19. kōnzul, m. nekdaj: ljudovladni oblastnik, zdaj: uradnik, izvoljen od državne oblasti v varstvo domače trgovine v tujih krajih, der Consul, Cig., Jan., nk.; glavni k., der Generalconsul, DZ.; namestni k., die Viceconsul, DZ.
  20. konzulāt, m. konzulstvo, das Consulat.
  21. kōnzulski, adj. Consular-: k. opravnik, uradnik, der Consularagent, der Consularbeamte, DZ.
  22. koordināta, f. die Coordinate ( math.), Cig. (T.).
  23. 1. kòp, kópa, m. = kop, der Schopf, Guts., Jarn., Mur., Cig.; der Hühnerschopf, C.; kopi na ženski glavi, Nov.; — k. kake gore, der Gipfel, die Bergkuppe, Guts., Cig.
  24. 2. kop, m. ein Grabwerkzeug, die Haue: rovnica je železen, ozek kop, Kamnik ( Gor.).
  25. 3. kop, m. die Hüfte, Z.; — pogl. kolp, kolk.
  26. 1. kópa, f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.- Valj. (Rad).
  27. 2. kópa, f. der Schopf, Jan.; — prim. kop m.
  28. kopáč, m. 1) delavec, ki kopa, n. pr. v vinogradu, der Gräber, der Hauer; — 2) der Schürhaken, Cig., C., Kras- Erj. (Torb.); — 3) = der zweizackige Misthaken, Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad).
  29. kopáča, f. 1) = kopač 2), der Schürhaken, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Haugabel, die zweizackige Haue, der Karst, Mur., Cig., Jan., C.; — der (zweizackige) Misthaken, Cig., Notr., Dol.
  30. kopačíca, f. 1) die Gräberin, die Hauerin; — 2) = kopača 2), Cig., C.; — eine Haue mit schmälerem, länglichem Eisen, Dol., BlKr.; — 3) der Huflattich (tussilago farfara), Kapele pri Brežicah- Erj. (Torb.).
  31. kopačína, f. ein Acker, der mit der Haue bearbeitet wird, C.; bajtica in malo kopačin na hribu boljega kruha možu dati ne more, Slom.
  32. kopāl, m. neka strjena smola, der Kopal.
  33. kopáłən, -łna, adj. Bade-: kopȃłna soba, das Badezimmer, Levst. (Pril.).
  34. kopalíšče, n. der Badeplatz, der Badeort; v kopališča naj župan odkaže taka mesta, koder ni opasnosti, Levst. (Nauk); die Schwemme, Cig., Jan., DZ.; — die Badeanstalt, Cig., Jan., C.
  35. kopȃłnica, f. das Badezimmer, Cig., DZ., Levst. (Pril.).
  36. 1. kopȃłnik, m. = kopališče, Cig.
  37. 2. kopȃłnik, m. = kopanka, 2. kopanec, V.-Cig.
  38. kopálọ, n. das Grabwerkzeug, Mur., Cig., Jan.; — der Schürhaken, Cig.
  39. kopālov, adj. Kopal-: kopalovo drevo, der Kopalbaum, Cig.; kopalova smola, Tuš. (B.).
  40. kopánčev, adj. von grobgemahlenem Weizen: kopančeva kaša, Vod. (Izb. sp.).
  41. 1. kopánəc, -nca, m. der Schober (Garben), Jan.; — prim. kopa.
  42. 2. kopánəc, -nca, m. 1) grobgemahlener Weizen, Grütze, V.-Cig.; — 2) čmrlji kopanci, ki imajo v tleh gnezdo, Mik.
  43. kopanína, f. 1) eine aufgegrabene Fläche, das Gereut, C.; — 2) kopanine, das Berggut, Fossilien, Mineralien, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  44. kopánja, f. der Badetrog, der Trog, Mur., Št., Cig., Jan., ogr.- C.; k. za kopanje svinj, vzhŠt.; — der Löschtrog, V.-Cig., M.; — der Backtrog, vzhŠt.; — ein Kahn aus einem Baumstamm ausgehöhlt, C.; — die äußere Nussschale, die Kastanienschale, u. dgl., Mur., C.; — die Muschelschale, Jan., vzhŠt.; — eine stark ausgefahrene Stelle der Straße, C.
  45. 1. kopȃnje, n. 1) das Graben, das Hauen; k. rude, der Bergbau, Cig. (T.); — 2) der Neubruch, M.
  46. kopánjevje, n. coll. Kastanien-, Nußschalen u. dgl., Mur., C.; — prim. kopanja.
  47. kopánjica, f. dem. kopanja, das Trögchen, C.
  48. kopánka, f. grobgemahlener Weizen (Grütze), V.-Cig.
  49. kopár, -rja, m. der Meilerköhler, Cig.
  50. 1. kópast, adj. = čopast, Mur., Jan.; kopasta kura, C.
  51. 2. kópast, adj. schoberförmig, haufenförmig: kopasti oblaki, Haufenwolken, Jes., vzhŠt., C.
  52. kopáš, m. ein Thier mit einem Schopf, C.
  53. 1. kópati, kǫ́pljem, in: kopáti, -pȃm, vb. impf. graben, hauen; jamo k., eine Grube graben; rudo k., nach Erz graben; pod rudo k., das Erz unterfahren, Cig.; kopan, fossil, Cig., Jan., Cig. (T.); kopani ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); začeti k. v vinogradu, die Weingarthauarbeit beginnen; — höhlen, C.; — beseda mi v srce koplje, verwundet mir das Herz, C.; — k. si skrbi na glavo, sich Sorgen bereiten, C.; kaj si take dolžnosti na glavo kopljete? Jap. (Prid.).
  54. 2. kǫ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. baden: otroka, konje k.; dež me je kopal, der Regen hat mich gewaschen, C.; — k. se, (sich) baden; v mrzli, gorki vodi se k.
  55. kopáti se, -ȃm se, vb. impf. = kopičiti se: oblak se za oblakom kopa, Vrtov. (Vin.).
  56. kopȃva, f. = kompava, Z., Rib.- Mik.
  57. 1. kopȃvəc, -vca, m. der etwas gräbt, der Gräber, Jarn., Jan., M.
  58. 2. kǫ́pavəc, -vca, m. der Badegast, Cig., C.
  59. kopȃvje, n. coll. Disteln: trnje in kopavje, Cv.; — prim. kopava.
  60. kǫ́pča, f. die Schnalle, Mur., Cig., Jan.; die Schließe, die Heftel, Cig., C.; — tudi hs.
  61. kǫ̑pčar, -rja, m. 1) der Heftelmacher, Cig.; der Schnallenmacher, Z.
  62. 1. kopčáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnallen, koppeln, Cig., Jan.; — 2) treten: petelin kopča kokoš, Cig., Kr.; — 3) k. se, sich paaren, sich begatten (von Vögeln), Cig., Kr.
  63. 2. kópčati, -am, vb. impf. izbivati, n. pr. orehe v kopi, GBrda; — prim. kopicljati.
  64. kǫ́pčica, f. dem. kopča; kleine Schnalle, die Heftel, Cig., C., DZ., Navr. (Let.), BlKr.; die Buchschließe, C.; — pl. kopčice = baba in dedec, die Heftel, BlKr.
  65. kǫ́pčiti, kǫ́pčim, vb. impf. knüpfen, C.
  66. kópəc, -pca, m. = kopač, C.
  67. kópẹł, -pẹ̑li, f. das Bad; mrzla, gorka k.; suha k., das Dampfbad, Z., C.; = parna k., Cig., Jan., nk.; škropilna (krop-) k., das Douchebad, Cig., DZ., = k. pod curek, Levst. (Pril.), = k. na škrop, jvzhŠt.; grezna k., das Schlammbad, Cig. (T.); rudninska k., das Mineralbad, Cig.; — tudi: kópẹł, gen. kópẹli, Met.; kǫ́pẹł, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  68. kopẹ̑la, f. = kopel, Dict., Hip., Mur., C., Mik.
  69. kopẹlı̑čar, -rja, m. = kopelnik, (kopličar) vzhŠt.; (po zgledu besede: topličar?).
  70. kopẹ̑łnica, f. 1) das Badezimmer, Cig., Jan.; — 2) die Badewanne, Mur.
  71. kopẹ̑łnik, m. der Badegast, Cig.
  72. 1. kópən, -pna, adj. 1) schneelos, vom Schnee befreit; po kopnem, an Stellen, wo der Schnee bereits weggeschmolzen ist, Mur., M.; — 2) kopno, das trockene Land ( opp. morje), Cig., Jan., Cig. (T.), Prip.- Mik.; gospodar kopnega in morja, M.
  73. 2. kópən, -pna, adj. zum Hauen gehörig: kopna motika, C.
  74. kópər, -pra, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dalm., ogr.- Valj. (Rad); tudi: die Kamille, vzhŠt.- C.; ali: die Bärwurz (meum athamanthicum), Bohinj- Medv. (Rok.).
  75. kopę̑ta, f. die Häckse, Dol.; kopeti (kópeti) iztegniti = poginiti, Jurč.; — prim. kompeta, it. gambetta.
  76. kopẹ́ti, -ím, vb. impf. mucheln, muffig werden: (o moki, kruhu, senu, žitu), C., Mik., Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  77. 1. kopíca, f. 1) der Garben-, Stroh- oder Heuhaufen, der Schober; na kopico se mečejo, kadar žito mencajo (manejo), jvzhŠt.; — der Haufe; k. opek, ein Stoß Ziegel, C.; živa k. = k. ljudi, n. pr. otrok, jvzhŠt.; — kopice delati, Burzelbäume schlagen, C.; — 2) der Berggipfel: po gorskih kopicah lesketale so se bele cerkvice, Slovan; — 3) der Kegel, Šol.; — prim. 1. kopa.
  78. 2. kopíca, f. 1) die Socke, Guts.; (kopice), neke dolge ženske nogavice, BlKr.; — 2) der Klingelbeutel, C.; — 3) der Absatz am Schuh, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. kopitce, C. (?)
  79. 3. kópica, f. dem. 2. kopa, das Schöpfchen, Jan.; der Hühnerschopf, C.
  80. 4. kopíca, f. železo, na katero je nasajen mlinski kamen, Dol.; — prim. 2. kop f.
  81. kopicljáti, -ȃm, vb. impf. = z debelimi lešniki (izbijači) kopice lešnikov izbijati (igra), Kr.
  82. kopìč, -íča, m. 1) die Garbe, Meg., Dict., C.; — 2) = kopica, der Schober, C., Nov.; — kópič, -íča, kopica slame naložene okrog močnega kola, Dol., jvzhŠt.
  83. kopíčast, adj. schoberförmig; kegelförmig, Cig. (T.).
  84. kopíčati, -am, vb. impf. = kopičiti; anhäufen, Mur.
  85. kopíčenje, n. das Anhäufen; — die Cumulation, Cig., M.
  86. kopíčišče, n. das Ackerbeet, auf dem die Garbenschober gestanden, vzhŠt.- C.
  87. kopíčiti, -ı̑čim, vb. impf. häufen, an-, aufhäufen, thürmen; k. se, sich an-, aufhäufen, sich thürmen; oblaki se kopičijo, C.; morje, valovje se kopiči, die Wellen thürmen sich, Cig., C.; — delo se mi kopiči.
  88. kopı̑čkati se, -am se, vb. impf. Burzelbäume schlagen, C.
  89. kopijcè, n. dem. kopje; die Lanzette, Mur., Cig.
  90. kopílọ, n. das Castriermesser, Cig., C.
  91. kopína, f. die Brombeerstaude (rubus fruticosus), Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; rdeča k. = malina, der Himbeerstrauch, C.
  92. kopinjáča, f. die Brombeere, BlKr.
  93. kopı̑njak, m. der Brombeerstrauch, Tuš. (R.).
  94. kopı̑nje, n. das Brombeergesträuch, Mur., Cig., Jan., ogr.- Let., vzhŠt.; igle, zbadne, kak kopinje, Danj. (Posv. p.).
  95. kopínovka, f. die Brombeerstaude, C.
  96. kopı̑nščnica, f. die Brombeere, Mur., C., jvzhŠt.
  97. kopír, -rja, m. = 1. kopica 1), C.
  98. kopı̑rnica, f. = 1. kopica 1): zažgo kopirnico (kopico, grmado) suhljadi, Navr. (Let.).
  99. kopı̑ščar, -rja, m. der Kohlenbrenner, SlN.
  100. kopíšče, n. 1) die Kohlenmeilerstätte, Mur., Cig., Jan., Met., Gor.; — 2) kraj, kjer žito (ali tudi seno) v kope skladajo, Štrek., Notr., vzhŠt.

   31.201 31.301 31.401 31.501 31.601 31.701 31.801 31.901 32.001 32.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA