Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (31.401-31.500)

  1. kołčnják, m. = kolčnik, C.
  2. koldiš, m. = kolduš, ogr.- C.
  3. kolditi, -im, vb. impf. betteln, ogr.- C.
  4. koldováti, -ȗjem, vb. impf. betteln, ogr.- C.
  5. kolduš, m. der Bettler, ogr.- C.; — prim. madž. koldus.
  6. kolę̑b, m. = kolebaj: k. v bok, Telov.
  7. kolebȃj, m. der Schwung, Telov.; — die Schwankung ( z. B. des Barometers), Cig. (T.).
  8. kolę́bati, -am, vb. impf. schwingen: k. z glavo, s trupom, z rokama, den Kopf, den Rumpf, die Hände schwingen, Telov.; — k. se, schwanken, schwingen, Cig.; — hs.
  9. kolę̑bljaj, m. die Schwingung, C.
  10. kolę́bniti, -ę̑bnem, vb. pf. eine schwankende, schwingende Bewegung machen: naprej k., Telov.; k. z roko, Nov., Bes.
  11. kółəc, -łca, m. dem. kol; der Pfahl, der Stecken.
  12. kǫ́ləčka, -čək, n. pl. der Schiebkarren, Senožeče- Erj. (Torb.); — prim. kolca, (kolce).
  13. kolę́da, f. 1) der von Musik und Gesang begleitete (um die Weihnachtszeit herum stattfindende) Umgang von Hans zu Haus, wobei Gaben gesammelt werden, Mur.; iti v koledo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — pl. kolede, Weihnachten, ogr.- C.; — 2) (psovka) das Schreimaul, Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. gr. καλάνδαι, lat. calendae, Mik. (Et.).
  14. kolę̑dar, -rja, m. 1) kdor hodi v koledo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) nav. koledár, der Kalender, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  15. kolę̑darčək, -čka, m. dem. koledar; — koledárček, kleiner Kalender, Jan., nk.
  16. koledȃrnik, m. der Kalendermacher, Cig.
  17. kolę́dən, adj. Weihnachts-: kolę̑dni svetki, C.; koledni post = dan pred božičem, Hal.- Vest.; na koledno, zu Weihnachten, ogr.- Valj. (Rad).
  18. kolę̑dnica, f. 1) pesem, katero koledniki pojo, Mur., vzhŠt.- Vest.; — 2) koledujoča ženska, C.
  19. kolę̑dnik, m. 1) der an den Weihnachtsumzügen theilnehmende Sänger, Mur., vzhŠt.- Vest., jvzhŠt., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) dan pred božičem, Hal.- Vest.
  20. kolę̑dniški, adj. kolednikov se tičoč, M.; koledniške pesni, Npes.-K.
  21. kolę̑dnjak, m. 1) = kolednik 2), Pjk. (Črt.); — 2) der Monat December, C.
  22. kolę̑dovanje, n. die weihnachtlichen Umzüge mit Gesang und Spiel.
  23. kolę̑dovati, -ujem, vb. impf. 1) zur Weihnachtszeit von Haus zu Haus ziehen, Lieder singen und dafür milde Gaben sammeln; — 2) betteln, C., Vest.
  24. kolę̑dovavəc, -vca, m. = kolednik, Zilj.- Jarn. (Rok.), Valj. (Rad).
  25. kolę̑drati, -am, vb. impf. herumschwärmen, herumstreichen, Mur.
  26. kolēg, * m. = kolega, Valj. (Rad).
  27. kolēga, * m. tovariš v šoli, uradu itd., der College, nk.
  28. 1. kolẹ́hati, -am, vb. impf. 1) schütteln, zerren, C., Z.; k. pijanca, = na noge ga spravljati, C.; k. tele prek plota, C.; — k. se, sich auf der Erde herumwälzen, ogr.- C.; sich auf die Beine zu stellen suchen, C.; — sich recken, Dol.; — k. se, das Krankenbett verlassen haben, C.; — 2) mühsam kriechen: po vseh štirih sem moral kolehati v vas, Bes.; — prim. rus. kolyhatь, bewegen, schaukeln.
  29. 2. kolẹ́kati, * -am, vb. impf. rund ausschneiden, Mik. (Et.).
  30. kolẹ́ja, f. das Wagengeleise, Mur., Cig., Šol., Met., Mik., DZ., Levst. (Cest.); po izvoženih kolejah, Zv.
  31. kolejàn, -ána, m. = kolednik, C.
  32. kolə̀k, -lkà, m. dem. kol; 1) das Pfählchen, kleiner Stecken, Valj. (Rad); kólək, Mur.; — 2) kōlək, -lka, der Urkundenstempel, Cig., Jan., nk.; (po češ.: kolek, -lku).
  33. kǫ́lən, -lna, adj. 1) = kolesen: kǫ̑lno pešče, Mik.; — 2) Wagen-, C.
  34. kolẹ́nast, adj. knieförmig.
  35. kolẹ́nce, n. dem. koleno; 1) kleines Knie; — 2) der Halmknoten, das Gelenk ( bot.), Cig., Jan., Cig. (T.); kolence na žitnem steblu, Mik.; rž v kolenca gre, Vrtov. (Km. k.); — der einjährige Trieb, die Lode beim Schwarzholze, Cig.; — 3) der Rücken des Quercanals an einer abschüssigen Straße, Gor.; — 4) v kolencu smo si, wir sind Vertraute, C.
  36. kolẹnčák, m. prag na navzdolnem potu, C.; — prim. kolence 3).
  37. kolẹ́nčati, -am, vb. impf. 1) (einem Thiere mit einer Vorrichtung) die Knie klemmen und es dadurch bändigen, k. kravo, C., Z.; — krumm schließen, Cig.; — 2) k. se, Knoten, Gelenke ansetzen: žito se kolenča, BlKr.
  38. kolẹ̑nče, -eta, n. das Schoßkind Z.; — = kolenček 1), M.
  39. kolẹ̑nčək, -čka, m. 1) ein Kind, das der Braut, wenn sie in das Haus des Bräutigams kommt, auf den Schoß gelegt wird, Valv.; — 2) die Dotterblume (caltha), vzhŠt.- C.
  40. kolę̑nčič, m. = kolenček 1), C., Štrek.
  41. kolẹ́nčiti, -ẹ̑nčim, vb. impf. = kolenčati, kravo k., C., Dol.
  42. kolẹ́nčiv, adj. knotig, Dict.- Mik.
  43. kolẹ̑nčkati, -am, vb. impf. = kolenčiti, vzhŠt.
  44. kolẹ̑nčnik, m. 1) pri statvah prečna palica pod prsnim vratilom, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) = kolenič, Bolc- Erj. (Torb.).
  45. kolẹ́nəc, -nca, m. 1) = kolence, Jan.; — das Fingergelenk, Mur., C.; — 2) der Rainkohl (lapsana communis), Tolm.- Erj. (Torb.); — der Spark (spergula), Cig., C., Medv. (Rok.).
  46. kolẹ́nič, m. iz prota zvita gož, katero pasočemu se konju ali bravcu natikajo na zganjeno prednjo nogo, da ne zaide predaleč, Bolc- Erj. (Torb.).
  47. kolẹník, m. der Spark (spergula arvensis), Josch.
  48. kolẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) = kolenčati 1), kolenčiti, Z.; — 2) nach Art des Rindviehes auf den Knieen liegen, V.-Cig.
  49. kolẹ́nka, f. 1) eine Art Geranium, C.; — 2) kolenke, eine Art Weiberstrümpfe, BlKr.
  50. kolẹ́nọ, n. 1) das Knie; na kolenih, kniefällig; kolena mu utripljejo, seine Knie wanken, Cig.; = se šibijo, jvzhŠt.; pl. kolena, der Schoß; na kolena vzeti, na kolenih imeti otroka; — 2) das Kniestück, Cig.; — der Kniehebel, Cig. (T.); das Knieeisen, DZ.; — 3) der Halmknoten, Cig.; pogl. kolence; — 4) die Generation, Cig. (T.); šestnajst kolen slovečih pradedov, Jurč.; — der Verwandtschaftsgrad, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — die Abstammung, Z., Jan. (H.).
  51. kolę́r, m. 1) der Kragen, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; (kōler, Gor.); — 2) kōler, der obere Balken des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — prim. nem. Koller, it. collare, fr. collier.
  52. kolerȃba, f. die Kohlrübe, der Kohlrabi; — iz nem.
  53. kōlerən, -rna, adj. Cholera-; — cholerakrank: ponudil se je v postrežbo kolernim, Cv.
  54. koles, m. = koleselj, C.
  55. kolę̑sar, -rja, m. 1) der Radmacher, V.-Cig.; — 2) der Radfahrer, der Bicyklist, LjZv., nk.
  56. kolę́sast, adj. radförmig; kolesasta mreža, Zv.; k. list, Tuš. (B.).
  57. kolę́sati, -am, vb. impf. = na kolesu se voziti, auf dem Bicycle fahren, LjZv.
  58. kolę́sce, n. dem. kolo; das Rädchen; — ein rundes Scheibchen, Cig.; krvna kolesca, Blutkörperchen, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  59. kolésəlj, -slja, m. die Kalesche.
  60. kolesníca, f. 1) das Wagengeleise, die Radspur, Dol.- Cig., Štrek., kolę̑snica, Levst. (Cest.), Notr.; železnične kolesnice, das Eisenbahngeleise, SlN.; šel sem v ravno kakor kolesnica, Jurč.; ni jih to vzdignilo iz kolesnic, das brachte sie nicht aus dem Contexte, Jurč.; — 2) pl. kolesnice, kleiner Handwagen, Cig.; — 3) kolesnice = kolca, das Pfluggestell, Mur., Poh.; — 4) kolę̑snica, neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  61. kolę̑snik, m. 1) der Achsennagel am Wagen, C.; — 2) die Esula-Wolfsmilch (euphorbia esula), Cig., C.; — 3) kolesník, der Eisenhut (aconitum napellus), Soča- Erj. (Torb.).
  62. kolesnják, m. der Radkasten ( z. B. am Schiff), DZ.
  63. kolę̑štra, f. 1) der Schneeschuh, C.; — 2) psovka nerodnemu človeku, Levst. (Rok.); — prim. kleštra.
  64. koleštráti, -ȃm, vb. impf. nerodno hoditi: jazbec koleštra navzdol, Glas.; — nerodno delati, Z.
  65. kolēt, m. poleten na lehko roko narejen svinjak, Plužna- Erj. (Torb.).
  66. kọ̀li, adv. 1) wie viel auch, wie sehr auch, Boh.; koli sem majhen, pa se te vendar ne bojim Dol.- Levst. (Sl. Spr.), C.; — koli — toli, wie sehr — so sehr, C.; — 2) za relativnimi besedami: immer, auch: kdor koli, wer immer, kolikor koli, wie viel immer, itd.; — 3) ziemlich, Z.; koli slaba letina, ziemlich magere Ernte, Z., C.; še koli dobro, noch ziemlich gut, Dol.; zna še koli brati, jvzhŠt.
  67. koli, interj. koli-te! (izražuje začudbo), Gor., Tolm.
  68. kolíba, f. hölzerne Hütte, die Baracke, Cig., Jan., Mik., nk.; — prim. tur. kaliba iz gr. καλύβη, Mik. (Et.).
  69. kolíbica, f. dem. koliba; das Hüttchen, Z., nk.; k. na vrtu, Zora.
  70. kolībrič, m. = kolibrij, Cig., Jan.
  71. kolībrij, m. der Kolibri, Cig., Jan.; navadni k., gemeiner Kolibri (trochilus colubris), rubinasti k., der Rubintopas-Kolibri (trochilus mosquitus), Erj. (Ž.).
  72. kolìč, -íča, m. 1) dem. kol; kleiner Pfahl, Stecken; der Zaunpfahl, Cig., M., Vest.; — tudi kǫ́lič; kólič, -íča, die Korbrippe (tisti kol pri košu, okrog katerega gredo vitre), Tolm., Cerkljansko- Štrek. (Let.); — 2) kolíč, der Arbeiter, der die Rebenpfähle in die Erde steckt, der Bestecker, jvzhŠt.
  73. kolíčati, -am, vb. impf. mit Stecken, Pfählchen versehen, pflöcken, Cig.
  74. kolı̑čək, -čka, m. dem. količ, = kolček, kleiner Stecken, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  75. kọ̑ličək, -čka, pron. indef. irgendwie groß: količko, ein bisschen, C., Zora; količko kaj, irgend eine kleine Menge, količko kdo, irgend jemand, C.
  76. količína, f. das Quantum, die Quantität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; die Quote, Cig., DZ.; die Größe ( math.), Cig. (T.); prostorna k., die Raumgröße, Cel. (Geom.); pretržna k., unstetige Größe, Cig. (T.); k. prožnosti, die Elasticitätsgröße, Cig. (T.).
  77. kolíčiti, -ı̑čim, vb. impf. pfählen: vinograd k., Cig., Jan.
  78. kǫ́ličje, n. coll. Stecken, Pfähle ( pos. o slabem kolju), (kol'čje) Dol.
  79. kọ̑ličkaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, ein wenig; da mi je le količkaj dal; če me imaš le količkaj rad.
  80. kolı̑čkati, -am, vb. impf. neko igro za solde in gumbe igrati, Kneža ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  81. kọ̑ličkən, -kna, adj. = kako majhen, wie klein, Cig.
  82. kolı̑čkovati se, -ujem se, vb. impf. neka pastirska igra s količi, v Medjimurju- Vest. I. 110.
  83. kọ̑ličnik, m. der Quotient, Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., UčT.
  84. kolíja, f. kolija je jama, kotanja, Jurč.; pogl. koleja.
  85. kọ́lik, pron. interr. wie groß? koliko, wie viel? k. veder vina? k. časa, wie lange? k. vojakov, ljudi? wie viel Soldaten, Menschen? — koliko še imam dela! koliko bolj bomo veseli, če sam prideš! um wie viel mehr wird es uns freuen, wenn du selbst kommst!
  86. kọ̑likaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, Cig., Trub., Kr.; to danes pokosim, če mi kolikaj pomoreš, če mi kolikaj vina daš, Levst. (Rok.).
  87. kọ̑likanj, pron. I. interr. wie viel, ( nav. v vzkliku); kolikanj dobrot smo od njega prejeli! — II. (redko) rel. = kolikor: kolikanj je duš, tolikanj je milosti božjih, Jsvkr.
  88. kọ̑likič, adv. zum wievieltenmale? Mur.
  89. kọ̑liknat, adj. wie vielfältig? Met.
  90. kọ́likokratən, -tna, adj. wie oftmalig?
  91. kọ̑likor, * pron. rel. wie (so) viel; (z rodilnikom) wie (so) viele; kolikor je mogoče, so viel als möglich; kolikor glav, toliko misli, Cig.; k. koli, k. si bodi, soviel nur immer, wie viel immer; kolikor — toliko, je — desto; kolikor toliko, immerhin eine gewisse Quantität (wenn auch eine geringe); dal ti bom kolikor toliko; k. me je, k. me je pod klobukom, so groß ich bin, Jan.; k. jaz vem, meines Wissens; k. pomnim, so weit ich mich erinnere; — insoferne, Cig., Jan., nk.; le Bogu posvečen človek, kolikor svetu odmrje, je pravi dar, Burg.
  92. kolikotę̑ri, adj. = koliki, kateri, der wievielte? Mur., C.
  93. kọ̑likršən, -šna, adj. wie (so) groß ( rel.); tolik (tolikšen) je, kolikršen mora biti.
  94. kọ́likšən, -šna, adj. wie groß?: kolikšne velikosti? DZ.; s kolikšno muko! Levst. (Nauk).
  95. kolína, f. 1) das Schlachten eines Hausthieres, bes. eines Schweines, Danj.- Mik., Levst. (Zb. sp.), SlGor., Kor.; prašiči bodo to jesen za kolino in prodajo, Jurč.; — 2) das Geschlachtete, C., M.; ste li koline meni darovali? Jap. (Sv. p.); čemu je meni tolikanj vaših kolin? Škrinj.; — nav. pl. koline, das Geschenk an Fleisch und Würsten von einem für das Haus geschlachteten Schweine u. dgl.; — pl. koline, der auf das Schlachten folgende Schmaus; na k. povabiti; — 3) kolina, die mit Brei und Blut gefüllte Wurst, Mur., vzhŠt.
  96. kolı̑nəc, -nca, m. = kolinjak, C.
  97. kolíniti, -ı̑nim, vb. impf. mit dem Schweinechlachten und Bereiten der Würste beschäftigt sein, Pjk. (Črt.); včeraj smo kolinili, SlGor.
  98. kolı̑njak, m. das Wagengeleise, die Radspur, Mur.- Cig.; — = kolovoz, der durch ein Geleise kenntlich gemachte Weg, C.
  99. kolír, m. = koler, Zora, Št.
  100. kolíšče, n. die Pfahlreihe, das Pfahlwerk, Jarn., Mur., Cig., Jan.

   30.901 31.001 31.101 31.201 31.301 31.401 31.501 31.601 31.701 31.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA