Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (31.301-31.400)

  1. 1. kok, m. dajati komu kok = potuho dajati komu, GBrda- Erj. (Torb.); — Levst. (Rok.) primerja it. cucco, Muttersöhnchen.
  2. 2. kok, m. die Koppe, der Gupf, V.-Cig., Jan.; nam. kolk.
  3. 1. kǫ́ka, f. 1) = kvoka; — 2) dolgovezne koke, Hühnerstelzen (alectorides), Erj. (Ž.); — 3) koka, celo orehovo jedro, Hrušica (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. kloka.
  4. kokalj, m., Mur., Cig., Jan., Tuš. (B.); pogl. kokolj.
  5. kǫ̑kałnica, f. = kloka, kokla, die Gluckhenne, Dalm., Krelj.
  6. kǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. = kvokati, glucken, Cig., C.; tudi jerebica koka, C.; — = stokati, C.
  7. kokȃva, f. steinige, unfruchtbare, unebene Gegend, eine Schlucht, Cig., C., M., Z.; — das Gestrüppe, Cig.; — menda nam. kolkava?, prim. kolk 2).
  8. kǫ́kəlj, -klja, m. neka riba (cyprinus natator), Povir na Krasu- Erj. (Torb.).
  9. koketováti, -ȗjem, vb. impf. koketno se vesti, kokettieren, nk.
  10. kǫ̑kica, f. dem. koka; das Felsenhuhn (rupicola), Erj. (Z.).
  11. kǫ̑kla, f. 1) die Gluckhenne; — das Siebengestirn, Mur., Cig.; — 2) = kloka, die Brautmutter, Valv.
  12. kǫ̑klica, f. dem. kokla; 1) kleine Gluckhenne; — 2) der in der Zelle eingeschlossen gehaltene Bienenweisel, Levst. (Beč.).
  13. kokljáti, -ȃm, vb. impf. glucken: kokoš koklja, Z., Vrt.
  14. kokodȃckati, -am, vb. impf. = kokodakati, Z.
  15. kokodȃjc, m. der Gackerlaut der Henne, Jan.; velik kokodajc, pa malo jajc, viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.
  16. kokodȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. = kodakati, Cig.
  17. kokodȃjsati, -am, vb. impf. = kokodakati, Jan., M.
  18. kokodȃjskati, -am, vb. impf. = kokodakati, Polj.
  19. kokodȃk, m. das Gackern der Henne, Mur.
  20. kokodȃkanje, n. das Gackern; kokodakanja dosti, jajc malo, viel Geräusch und nichts dahinter, Cig.
  21. kokodȃkati, -kam, -čem, vb. impf. gackern (von der Henne, wenn sie ein Ei gelegt hat); — oblak kokodaka, kadar grmi brez dežja, Dol.- LjZv.
  22. kokojáre, adv. huckepack: k. nositi = štuporamo nositi, Solkan- Erj. (Torb.); — prim. it. mettersi coccolone, mettersi coccoi, niederhocken, Erj. (Torb.).
  23. kǫ́kolj, m. der Kornraden (agrostemma gittago); — mišji k., der Taumellolch, der Tollhafer (lolium temulentum), C.
  24. kǫ́koljast, adj. mit Raden vermischt, Jan. (H.).
  25. kǫ́koljščica, f. eine Art Gartenblume, vzhŠt.- C.
  26. kokorčək, -čka, m. — kokorek, Medv. (Rok.).
  27. kokorək, -rka, m. die europäische Erdscheibe, das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
  28. kokorica, f. = koruza, der Mais, ogr.- C.
  29. kokorik, m. 1) = kokorek, Tuš. (R.); — 2) = predenica, die Flachsseide, C.
  30. kokoríkati, -kam, -čem, vb. impf. krähen (o petelinu), BlKr.
  31. kokoroš, m. der Maiskolben, ogr.- C.
  32. kōkos, m. 1) die Cocosnuss, Cig.; — 2) eine Art Fisole, C.; (kokes, Gor., koks, LjZv.).
  33. kōkosnik, m. der Cocosbaum, Jan.
  34. kokosnják, m. = kokosnik, Cig.
  35. kōkosov, adj. Cocosnuss-, Cig.; kokosova palma, die Cocosnusspalme (cocos nucifera), Tuš. (B.); kokosovo mleko, olje, LjZv.
  36. kokọ̑š, f. die Henne; divja k., die Auerhenne; mala d. kokoš, die Birkhenne, Cig.; lesna k., das Buschhuhn (catheturus), Erj. (Ž.).
  37. kokošár, -rja, m. 1) der Hühnerzüchter, der Hühnerhändler, Dict., Mur., Cig., Jan., Štrek., Rez.- Baud.; — 2) der Hühnergeier, der Habicht, Cig., Valj. (Rad).
  38. kokošáriti, -ȃrim, vb. impf. die Hühnerzucht, den Hühnerhandel betreiben, Cig.
  39. kokọ̑ševəc, -vca, m. der Hundswürger (cynanchum vincetoxicum), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  40. kokošı̑njak, m. der Hühnerstall, C., Z.
  41. kokošínji, adj. Hennen-, Mur., Raič ( Let.).
  42. kokọ̑šjak, m. der Hühnermist, Vrtov.
  43. kokọ̑šji, adj. Hennen-; kokošje meso; k. mrak, die Nachtblindheit, Cig. (T.).
  44. kokọ̑ška, f. dem. kokoš; 1) das Hennchen; — 2) kokoške, Wasserhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); plava kokoška, das Sultanshuhn (porphyrio hyacinthus), Erj. (Ž.); — 3) die Hundsrose (rosa canina), C.
  45. kokọ̑škovəc, -vca, m. der Hundsrosenstrauch, C.
  46. kokọ̑šnica, f. das Hungerblümchen (draba verna), Ben.- Erj. (Torb.).
  47. kokošnják, m. 1) = kurnjak, Cig.; — 2) kokọ̑šnjak = kokošjak, Štrek.
  48. kokọ̑t, m. 1) der Hahn, Mur., Cig., Jan., Št.; — 2) der ganze Nusskern, C.
  49. 1. kokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. gackern, Cig., C.; pute kokotajo, Ravn. (Abc.); k. kakor jerebica, Dict.; — unverständlich reden, C.; radebrechen: gospoda francoski, nemški kokota, Levst. (Zb. sp.).
  50. 2. kokotáti, -ȃm, vb. impf. zärteln, GBrda; — prim. 1. kok.
  51. kokọ̑təc, -tca, m. dem. kokot; 1) kleiner Hahn, Št.; — 2) = oreh, Bolc- Erj. (Torb.); (jedrce?), prim. kokot 2).
  52. kokọ̑tək, -tka, m. dem. kokot; 1) das Hähnchen, C., Valj. (Rad); — 2) = kokot 2), C.
  53. kokotíca, f. das Ohrenheil, die Ballote (ballota nigra), Cig., Medv. (Rok.); — tudi = predenica, die Flachsseide, C.
  54. kokotljáti, -ȃm, vb. impf. gackern: kokot kokotlja, Glas.
  55. 1. koks, m., LjZv., pogl. kokos 2).
  56. 2. kȏks, m. die Coakskohle, Erj. (Min.).
  57. koktáti, -ȃm, vb. impf. radebrechen, C.; — prim. kokotati.
  58. kōkul, m. der Kockelstrauch (cocculus), Tuš. (B.).
  59. kòł, kóla, m. der Pfahl, der Stecken; s kolom koga udariti; der Rebenpfahl, der Weingartenstecken; trdo h kolu privezati; der Zaunpfahl, Cig., Jan., Rez.- C.; stavbe na kolih, Pfahlbauten, nk.; — železni kol, das Brecheisen, Cig., Jan.
  60. kola, f. ovčje ime, Podgorje v Istri- Erj. (Torb.).
  61. koláč, m. 1) radförmiges Osterbrot; kolače peči; — ein runder Kuchen überhaupt, bes. als Geschenk, oder auch, was man sonst an dessen Stelle als Geschenk, z. B. vom Jahrmarkte, von einer Wallfahrt bringt, Gor.; — ein Laib Weißbrot, vzhŠt.; — = butarica na cvetno nedeljo, Savinska dol.; — 2) ein ähnlich aussehendes Bund Draht u. dgl., Cig.; — 3) eine Art rundes, hölzernes Weingefäß, = čutara, C.; — 4) der Kreis: Vranec pleše na kolače, Levst. (Zb. sp.); — 5) beneški k., das venetianische Radthierchen (rotalia veneta), Erj. (Ž.).
  62. kolȃčar, -rja, m. der Kuchenbäcker, Cig.
  63. koláčək, -čka, m. dem. kolač; 1) ein kleines radförmiges Osterbrot; — 2) der Oelkuchen, C.; — 3) = kravajec, C.
  64. kolȃčnik, * m. majhen hlebec, ki se daje v dar ( n. pr. krojaču, kadar delo dogotovi), Gor.
  65. koláda, f. die Biestmilch (pri človeku in živinčetu), Dict., C., Vreme- Erj. (Torb.); — pogl. koljada.
  66. kolȃjna, f. die Denkmünze, die Medaille, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  67. kolár, -rja, m. der Wagner.
  68. koláriti, -ȃrim, vb. impf. das Wagnerhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  69. kolárnica, f. 1) die Wagnerwerkstätte; — 2) der Wagenschoppen, die Wagenremise; — 3) neka priprava v precejanje mleka, Krn- Erj. (Torb.).
  70. koláš, m. 1) der Anführer beim Kolo-Tanze, C.; — 2) kolaši, Scheibenquallen, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  71. kolȃvsati, -am, vb. impf. heftig schaukeln, Mur.
  72. kolavtrati, -am, vb. impf. hinabrollen: sodi kolavtrajo, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  73. kōlba, f. 1) die Keule: kolba mesa, C.; zadnji konec mesa pri zaklani živini, C., BlKr.; — 2) der Schädel, C.; — iz nem. Kolbe.
  74. kōlbati, -am, vb. impf. k. koga, jemandem die Haare kurz schneiden, SlGor.- C.; — prim. kolba 2) in bav. kolben, C.
  75. kòłc, kółca, m. der Schluchzer, Cig.; na kolc reci: Bog me oskrbi, Št.- C.
  76. kółcanje, n. krampfhaftes Aufstoßen, der Schluchzen.
  77. kółcati, -cam, vb. impf. 1) schlagen: srce kolca, Raič ( Let.); — 2) kolca se mi, ich habe den Schluchzen (das Schlucksen); kolca se mi: nekdo na-me misli; po tem se nikomur ne bo kolcalo, darnach wird kein Hahn krähen, Cig.
  78. kółcavəc, -vca, m. der den Schluchzen hat, Jan.
  79. kǫ́lce, n. 1) das Rädchen; radförmiges Scheibchen, der Ring; kolce iz lecta, jvzhŠt.; — 2) pl. kolca, dem. kola; zweirädriger Handwagen oder Karren, Cig., Jan., ogr.- C.; — das vordere Pfluggestell mit den Rädchen: gredelj in kolca, Erj. (Torb.); — das Spinnrad, C.
  80. kółcniti, kȏłcnem, vb. pf. schluchzen, C.; nav. k. se: kolcnilo se mi je, ich habe einmal geschluchzt, Cig., M., C.
  81. kȏłč, m. 1) = kolčaj, Trst. (Let.); — 2) der Stößel, Mur.
  82. kolčȃj, m. ein Büschel Flachs, Mur., C., Mik.; Vehtra-baba, dežja daj! Lanu ti dam debel kolčaj, (kučaj) Npes.- Glas.
  83. 1. kǫ́lčast, adj. radähnlich, ringförmig, Cig.; — prim. kolce.
  84. 2. kȏłčast, adj. schopfig (o rastlinah) C.; — prim. kolča.
  85. kolčè, -ę́ta, n. der Butterfassstempel, Mur., Cig.
  86. kołčə̀c, -čcà, m. dem. kolec, Valj. (Rad).
  87. kǫ́lčəce, n. dem. kolce; das Rädchen, Cig.; — pl. kolčeca, dem. kolca, das Wägelchen, ogr.- Valj. (Rad).
  88. 1. kółčək, -čka, m. dem. kolk; die Hüfte, C.
  89. 2. kółčək, -čka, m. dem. kolec; kleiner Pfahl, Stecken; tudi: kolčə̀k, -čkà, Valj. (Rad).
  90. 3. kołčək, -čka, m. der Klopfer an der Thüre, (kuček) V.-Cig.; — prim. kolči?
  91. kōlčən, -čna, adj. Stempel-, (kolečen) DZ.
  92. kółčet, m. = kolk, Danj.- Mik., C., vzhŠt.
  93. kółči, kółčem, vb. impf. = tolči, Mur., SlGor.
  94. kołčíca, f. lopatična k., die Schulterhöhe, Erj. (Som.).
  95. kółčiti se, -im se, vb. impf. sich elend fortbehelfen, Lašče- Levst. (M.).
  96. 1. kolčjè, -à, n. der Butterfassstempel, (kolčè) Lašče- Erj. (Torb.).
  97. 2. kȏłčje, n. coll. die Radspeichen, C.; — prim. kolč 2.
  98. kołčníca, f. 1) das Hüftbein, Erj. (Ž.), Cig. (T.); — 2) der Druckstempel, Cig.
  99. kołčník, m. = kolčnica 1), das Hüftbein, vzhŠt.- C.
  100. kolčnína, f. die Stempelgebür, C.

   30.801 30.901 31.001 31.101 31.201 31.301 31.401 31.501 31.601 31.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA