m (31.248-31.347)

31248. kočȗn, m. der Frühlingssafran (crocus vernus), Bled ( Gor.).
31249. kočúr, -rja, m. 1) elende Wohnhütte, Bes., Jurč. (Tug.), Vrt.; — 2) oddelek za teleta v hlevu, Notr.
31250. kočȗrič, m. kleine, elende Hütte, Dict.
31251. kǫ́d, adv. I. interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.- Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.- Levst. (M.).
31252. kǫ́da, adv. = kod, Krelj- M.; ne ve koda kam, C.
31253. kodȃckati, -am, vb. impf. = kokodakati, Fr.- C.
31254. kǫ̑dar, adv. = koder, Mur., Cig.
31255. kodẹ̑lja, f. das in Cylinderform zusammengelegte Spinnhaar oder Werg, wie es auf den Spinnrocken gesteckt wird, die Rupfe; — po kodelji, = po preslici, in mütterlicher Linie, Cig.
31256. kodẹ̑ljica, f. dem. kodelja; 1) die Haar- oder Samenkrone (pappus), Erj. (B.); — 2) die traubige Muscathyacinthe (muscari racemosum), Povir na Krasu- Erj. (Torb.).
31257. kǫ́dər, -ra, m. 1) die Haarlocke; — die Zotte, die Flocke, Cig., Jan.; — 2) der Pudel (canis aquaticus), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.).
31258. kǫ̑dər, adv. rel. auf welchem Wege, wo—herum; koder koli hodim, auf welchen Wegen ich immer wandle; Koder se nebo razpenja, Grad je pevcu brez vratarja, Preš.; od koder, woher; do koder, bis wohin, so weit.
31259. kǫ̑dež, m. = kolduš, C., ogr.- Mik., Valj. (Rad).
31260. kǫ́di, adv. = kod, Mur., vzhŠt.; kodi to? wo denn? C.; kodi kak, allfällig, Cig.
31261. kǫ̑diš, m. = kolduš, ogr.- C.
31262. kǫ́diti, -im, vb. impf. = prosjačiti, Cig., ogr.- Mik., vzhŠt.; — prim. kolduš.
31263. kǫ̑dlja, f. = kodelja, Mur., vzhŠt.; Prelja ima narejeno kodljo (kodlo), Danj. (Posv. p.).
31264. kodljáti, -ȃm, vb. impf. kraus machen, in Locken legen, locken, Z.; k. se, kraus werden, Cig., Jan.; — prim. kodrljati.
31265. kodráłən, -łna, adj. zum Kräuseln dienend: kodrȃłne kleščice, die Kräuselzange, Cig.
31266. kodrȃłnik, m. der Kräuselkamm, Cig.
31267. kodràn, -ána, m. der Krauskopf, Cig., C.
31268. kodráti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, locken; lase k.; sukno k., Cig.; k. se, sich kräuseln, C.
31269. kǫ́drav, adj. = kodrast, Mur., Cig., Jan.
31270. kǫ́dravəc, -vca, m. 1) der Krauskopf, Mur.; — 2) kodrȃvəc, der Haarkräusler, Cig.
31271. kǫ̑drc, m. dem. koder; das Löckchen, Cig., Jan.
31272. kǫ̑drcati se, -am se, vb. impf. sich zausen, raufen, M.
31273. kodrcı̑ja, f. der Wirrwarr, wirres Zeug, der Wust, Mur., Cig., Jan.
31274. kodrciti, -im, vb. impf. = kodrati, kräuseln, Jan.
31275. kodrčı̑ja, f. = kodrcija: k. tega sveta, Jurč.; hočemo, da bi koga razveseljevale naše kodrčije, Levst. (Zb. sp.); časnik nima prostora za mojo kodrčijo, Glas.
31276. kodrè, -ę́ta, m. = kodrež, Cig.
31277. kǫ̑drež, m. der Krauskopf, Mur., Cig., Mik.
31278. kǫ́drica, f. dem. kodra, die Krauslocke, Jan. (H.).
31279. kǫ́drič, m. 1) das Löckchen, Jarn.; das Stirnlöckchen, Cig.; — 2) der Pudel, Jarn.
31280. kodričáti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, in Löckchen legen, Cig.
31281. kodrı̑łnik, m. = kodralnik, Cig.
31282. kodrı̑n, m. = kodrež, Cig.
31283. kǫ́driti, -im, vb. impf. = kodrati, Cig., Jan.
31284. kodrljáti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, k. se, sich kräuseln, Kr.
31285. kodrobrȃdəc, -dca, m. der Krausbart, Cig., Jan.
31286. kodroglȃvəc, -vca, m. der Krauskopf, Cig.
31287. kodrolȃsəc, -sca, m. der Krauskopf, Cig., Jan.
31288. kodúnja, f., C.; pl. kodunje, Meg., Cig., Št.; pogl. kadunja.
31289. koeficiēnt, m. der Coefficient ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), Sen. (Fiz.).
31290. kōfan, m. nekakšna skrinja srednje velikosti, BlKr.; — prim. nem. Koffer (?).
31291. kofè, -ę́ta, m. der Kaffee; pogl. kava.
31292. kofę̑tar, -rja, m., Cig., Jan., pogl. kavarnar, kavarnik.
31293. 1. kohar, -rja, m. tiefes Körbchen aus Baumrinde, die Kieze, die Harzmeste, Cig., Jan.; — prim. nem. Köcher, C.
31294. 2. kohár, -rja, m. der Gauner, Gor.- Glas.; kdor hoče biti konjar, mora biti rojen kohar, Npreg.- Glas.
31295. kòj, kója, m. das Aufziehen, die Zucht, M.; — die junge Zucht, die aufgezogenen Thiere, Cig.
31296. 1. kọ̀j, adv. 1) = takoj, taki, sogleich, Mur., Cig., Jan., Št., Gor.; — 2) ziemlich: še koj lep, Št.
31297. kǫ̑jče, -eta, n. abgezogenes Rind, M.
31298. kojəc, -jca, m. prazen koruzni klas, vzhŠt., ogr.- C.
31299. kǫ́jica, f. majhna lesena hišica na dveh stebrih, kakor jih imajo pastirji po hribih, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
31300. kojíti, -ím, vb. impf. erziehen, aufziehen, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Nov., BlKr.- DSv.; koji svoje otroke Bogu k časti, Krelj; tudi: živino k., Svet. (Rok.); — prav za prav: stillen, (koren: ki-), Mik. (Et.).
31301. 1. kok, m. dajati komu kok = potuho dajati komu, GBrda- Erj. (Torb.); — Levst. (Rok.) primerja it. cucco, Muttersöhnchen.
31302. 2. kok, m. die Koppe, der Gupf, V.-Cig., Jan.; nam. kolk.
31303. 1. kǫ́ka, f. 1) = kvoka; — 2) dolgovezne koke, Hühnerstelzen (alectorides), Erj. (Ž.); — 3) koka, celo orehovo jedro, Hrušica (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. kloka.
31304. kokalj, m., Mur., Cig., Jan., Tuš. (B.); pogl. kokolj.
31305. kǫ̑kałnica, f. = kloka, kokla, die Gluckhenne, Dalm., Krelj.
31306. kǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. = kvokati, glucken, Cig., C.; tudi jerebica koka, C.; — = stokati, C.
31307. kokȃva, f. steinige, unfruchtbare, unebene Gegend, eine Schlucht, Cig., C., M., Z.; — das Gestrüppe, Cig.; — menda nam. kolkava?, prim. kolk 2).
31308. kǫ́kəlj, -klja, m. neka riba (cyprinus natator), Povir na Krasu- Erj. (Torb.).
31309. koketováti, -ȗjem, vb. impf. koketno se vesti, kokettieren, nk.
31310. kǫ̑kica, f. dem. koka; das Felsenhuhn (rupicola), Erj. (Z.).
31311. kǫ̑kla, f. 1) die Gluckhenne; — das Siebengestirn, Mur., Cig.; — 2) = kloka, die Brautmutter, Valv.
31312. kǫ̑klica, f. dem. kokla; 1) kleine Gluckhenne; — 2) der in der Zelle eingeschlossen gehaltene Bienenweisel, Levst. (Beč.).
31313. kokljáti, -ȃm, vb. impf. glucken: kokoš koklja, Z., Vrt.
31314. kokodȃckati, -am, vb. impf. = kokodakati, Z.
31315. kokodȃjc, m. der Gackerlaut der Henne, Jan.; velik kokodajc, pa malo jajc, viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.
31316. kokodȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. = kodakati, Cig.
31317. kokodȃjsati, -am, vb. impf. = kokodakati, Jan., M.
31318. kokodȃjskati, -am, vb. impf. = kokodakati, Polj.
31319. kokodȃk, m. das Gackern der Henne, Mur.
31320. kokodȃkanje, n. das Gackern; kokodakanja dosti, jajc malo, viel Geräusch und nichts dahinter, Cig.
31321. kokodȃkati, -kam, -čem, vb. impf. gackern (von der Henne, wenn sie ein Ei gelegt hat); — oblak kokodaka, kadar grmi brez dežja, Dol.- LjZv.
31322. kokojáre, adv. huckepack: k. nositi = štuporamo nositi, Solkan- Erj. (Torb.); — prim. it. mettersi coccolone, mettersi coccoi, niederhocken, Erj. (Torb.).
31323. kǫ́kolj, m. der Kornraden (agrostemma gittago); — mišji k., der Taumellolch, der Tollhafer (lolium temulentum), C.
31324. kǫ́koljast, adj. mit Raden vermischt, Jan. (H.).
31325. kǫ́koljščica, f. eine Art Gartenblume, vzhŠt.- C.
31326. kokorčək, -čka, m. — kokorek, Medv. (Rok.).
31327. kokorək, -rka, m. die europäische Erdscheibe, das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
31328. kokorica, f. = koruza, der Mais, ogr.- C.
31329. kokorik, m. 1) = kokorek, Tuš. (R.); — 2) = predenica, die Flachsseide, C.
31330. kokoríkati, -kam, -čem, vb. impf. krähen (o petelinu), BlKr.
31331. kokoroš, m. der Maiskolben, ogr.- C.
31332. kōkos, m. 1) die Cocosnuss, Cig.; — 2) eine Art Fisole, C.; (kokes, Gor., koks, LjZv.).
31333. kōkosnik, m. der Cocosbaum, Jan.
31334. kokosnják, m. = kokosnik, Cig.
31335. kōkosov, adj. Cocosnuss-, Cig.; kokosova palma, die Cocosnusspalme (cocos nucifera), Tuš. (B.); kokosovo mleko, olje, LjZv.
31336. kokọ̑š, f. die Henne; divja k., die Auerhenne; mala d. kokoš, die Birkhenne, Cig.; lesna k., das Buschhuhn (catheturus), Erj. (Ž.).
31337. kokošár, -rja, m. 1) der Hühnerzüchter, der Hühnerhändler, Dict., Mur., Cig., Jan., Štrek., Rez.- Baud.; — 2) der Hühnergeier, der Habicht, Cig., Valj. (Rad).
31338. kokošáriti, -ȃrim, vb. impf. die Hühnerzucht, den Hühnerhandel betreiben, Cig.
31339. kokọ̑ševəc, -vca, m. der Hundswürger (cynanchum vincetoxicum), Vas Krn- Erj. (Torb.).
31340. kokošı̑njak, m. der Hühnerstall, C., Z.
31341. kokošínji, adj. Hennen-, Mur., Raič ( Let.).
31342. kokọ̑šjak, m. der Hühnermist, Vrtov.
31343. kokọ̑šji, adj. Hennen-; kokošje meso; k. mrak, die Nachtblindheit, Cig. (T.).
31344. kokọ̑ška, f. dem. kokoš; 1) das Hennchen; — 2) kokoške, Wasserhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); plava kokoška, das Sultanshuhn (porphyrio hyacinthus), Erj. (Ž.); — 3) die Hundsrose (rosa canina), C.
31345. kokọ̑škovəc, -vca, m. der Hundsrosenstrauch, C.
31346. kokọ̑šnica, f. das Hungerblümchen (draba verna), Ben.- Erj. (Torb.).
31347. kokošnják, m. 1) = kurnjak, Cig.; — 2) kokọ̑šnjak = kokošjak, Štrek.

   30.748 30.848 30.948 31.048 31.148 31.248 31.348 31.448 31.548 31.648  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani