Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (31.048-31.147)

  1. klorovodík, m. der Chlorwasserstoff, Sen. (Fiz.).
  2. klòšč, klóšča, m. = klop, klešč, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.
  3. klóščəc, -ščəca, m. dem. klošč, Valj. (Rad).
  4. klóščək, -čka, m. dem. klošč, Glas.
  5. klóščevəc, -vca, m. der Wunderbaum (ricinus), Tuš. (B.).
  6. klóščevina, f. 1) coll. = klošči, Mur.; — 2) = kloščevec, Cig., Jan., C.; k. ima seme klopom, ali po dolenjsko, kloščem podobno, Ravn.
  7. klǫ̑štər, -tra, m. = samostan, das Kloster; — iz nem.
  8. kloštír, -rja, m. = klop, klošč, die Zecke, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  9. kloštràn, -ána, m. der Klosterbewohner, Jurč.
  10. klǫ̑štrski, adj. = samostanski, Kloster-, klösterlich.
  11. klǫ̑štrstvọ, n. = samostanstvo, das Klosterwesen, Cig.
  12. klǫ̑žje, n. Möbel, vzhŠt.- C.
  13. klǫ̑žnja, f. das Trödlerwerk, der Plunder, das Gerümpel, Cig., Jan., C., Št.; geringeres Hausgeräth, Volk.- M.; — prim. klojžen, C. (?)
  14. kložnjáč, m. der Rumpeler, Guts., Cig.
  15. kložnjár, -rja, m. der Trödler, Cig.
  16. kložnjáti, -ȃm, vb. impf. rumpeln, mit Geräth oder Werkzeugen ein Geräusch machen, Guts., Cig., Fr.- C.
  17. klȗdba, f. slabo vino ( zaničlj.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  18. klup, m. das Augenlid, Pohl., Cig.; (dvomna beseda).
  19. klúpa, f. 1) ein Klemmwerkzeug, die Klemme, Cig., Jan.; die Fussklemme ( f. unbändiges Rindvieh), Mur.; die Bremse (zum Bändigen der Pferde), Cig., M., C.; v klupo dejati konja, bremsen, Cig., Jan.; pl. klupe, das Zwangholz; — 2) die Hakenspange (Agraffe), Cig.; die Schließe, DZ.; — 3) die Thürschnalle, der Drucker am Schlosse, Mur., Št.- M.; — 4) = kljuka, hölzerner, stumpfer Haken (um darauf etwas aufzuhängen), Fr.- C.; klupa se klupe drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — prim. nem. Kluppe = Klemme.
  20. klúpast, adj. = kljukast, C.; — prim. klupa 4).
  21. klúpica, f. dem. klupa, Cig.
  22. knádi, adv. (k nadi) = ob enem, zu gleicher Zeit ( prim. češ. hned, sogleich), Soška dol.- Erj. (Torb.); (hnado, na zapadu- Mik.).
  23. knalọ, n., Mur., C., BlKr., pogl. tnalo.
  24. knàp, knápa, m. der Bergknappe; — iz nem.
  25. knāstər, -stra, m. nekak tobak, der Knaster, Cig., Jan.
  26. knávər, -vra, m. = lubadar, Z., Slom., Nov., Št.; — der Holzwurm, M., C.
  27. knę̑ftra, f. der Knieriemen (der Schuhmacher); — iz nem. Kniehalfter, C.
  28. knegínja, f. 1) die Gräfin, Alas.; — 2) die Fürstin, Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj- M., nk.; velika k., die Großfürstin, Cig., Jan., nk.; — 3) die Kornblume (centaurea cyanus), Vrsno- Erj. (Torb.).
  29. knę̑ški, adj. = knežji, Fürsten-, fürstlich, Cig., Jan., M.
  30. knę̑štvọ, n. der Fürstenstand, die Fürstenwürde, das Fürstenthum, Mur., Cig., Jan., C., Cv.; veliko k., das Großfürstenthum, Vrt.
  31. knę̑z, m. 1) der Graf, Meg., Alas., Guts., Dalm., Trub., Krelj; — 2) der Fürst, Mur., Cig., Jan., nk.; izborni k., der Wahlfürst, Cig., Jan., nk.; veliki k., der Großfürst, Cig., Jan., nk.
  32. knezoškòf, -škǫ́fa, m. der Fürstbischof, Cig., Jan., nk.
  33. knezoškofı̑ja, f. das gefürstete Bisthum, nk.
  34. knezoškofı̑jstvọ, n. das fürstbischöfliche Amt, nk.
  35. knezovȃnje, n. das Fürstsein, Mur.
  36. knezováti, -ȗjem, vb. impf. Fürst sein, als Fürst regieren, Mur., Cig.
  37. knę̑zovič, m. der Fürstensohn, Cig., Jan.
  38. knezovína, f. das Land eines Fürsten, das Fürstenthum, Jan.
  39. knezovladíka, m. = knezoškof, nk.; — prim. hs. knez vladika.
  40. knezovladı̑štvọ, n. das gefürstete Bisthum, nk.
  41. knę̑zovski, adj. = knežji, Fürsten-, fürstlich, Mur., Jan., nk.
  42. knę́ža, f. eine Art Stiefel, Guts., Fr.- C., Poh.; — iz nem. Knieschuh (?), C.
  43. knę̑žən, -žna, m. die Stiefelröhre, Št.- C.; nav. pl. knežni, Celjska ok.; — prim. kneža.
  44. kneževáti, -ȗjem, vb. impf. = knezovati, Cig., Jan., C., nk.
  45. knę̑ževič, m. = knezovič, Cig., Jan., nk.
  46. knę̑ževstvọ, n. = kneštvo, das Fürstenthum, Jan. (H.), Vest.
  47. knę̑žič, m. = knezovič, Jan.
  48. knę̑žičək, -čka, m. dem. knežič; kleiner Fürst: gredo k svojemu malemu knežičku, Glas.
  49. knežı̑ja, f. 1) die Grafschaft, Meg.; — 2) = knezovina, Mur., Cig., Jan., Ravn., Vrtov. (Sh. g.).
  50. knežína, f. = knezovína, Mur., Cig.
  51. knę́žiti, -im, vb. impf. = knezovati, Vrt., SlN.
  52. knę̑žji, adj. fürstlich, Fürsten-, Mur., Cig., Jan., nk.
  53. knę̑žna, f. die fürstliche Prinzessin ( nap. -žinja, Jan.; prim. stsl. knęžьna, rus. knjažna).
  54. knežníca, f. die Fürstenbirne, die Bergamotte, Cig.
  55. knę̑žnja, f. = kneginja, Mur.
  56. knjȃčək, -čka, m. ein knorriger Klotz, Št., Valj. (Rad).
  57. knjȃkast, adj. mit nur einer Hand oder an den Händen krüppelhaft, Dol.- Cig.; — knjakasta beseda, ein verstümmeltes Wort, Levst. (Zb. sp.).
  58. knjȃkəc, -kca, m. ein an den Händen verkrüppelter Mensch oder der Einhand, Cig., Z.
  59. knjápav, adj. knjapav je človek, kateremu manka prsta na roki, BlKr.; — prim. knjakast.
  60. knjàst, -ásta, adj. verstümmelt, verkrüppelt, C., Z.
  61. knjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. raunzen, C.; — prim. nem. knauzen.
  62. knjíga, f. 1) das Buch, Mur., Cig., Jan., nk.; zemljiška k., das Grundbuch, DZ., Levst. (Nauk); deželna k., die Landtafel, Cig., Jan., Nov., DZ.; fevdna k., das Lehenbuch, DZ.; rudarska k., das Bergbuch, DZ.; knjiga matica, die Matrik, Levst. (Nauk); glavna k., das Hauptbuch, Cig., Jan.; priročna k., das Handbuch, Cig., Jan., nk.; založna k., das Verlagsbuch, Cig.; k. dolgovnica, das Passivbuch, DZ.; k. vpisnica (zapisnica), das Vormerkbuch, DZ.; — pl. knjige, das Buch, kajk.- Mik.; — 2) die Literatur, nk. ( hs.); — 3) der Blättermagen, C.
  63. knjigár, -rja, m. der Buchhändler, Mur., Cig., Jan., nk.
  64. knjigárnica, f. die Buchhandlung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; založna k., die Verlagsbuchhandlung, Cig.
  65. knjigoljùb, -ljúba, m. der Bücherliebhaber, Cig.
  66. knjigopìs, -písa, m. die Bibliographie, Cig. (T.).
  67. knjigopı̑səc, -sca, m. 1) der Bibliograph, Cig., Jan.; — 2) = pisatelj, Cig. (T.).
  68. knjigotìsk, -tíska, m. der Bücherdruck, nk.
  69. knjigotiskár, -rja, m. = tiskar, der Buchdrucker, Jan., nk.
  70. knjigotȓžəc, -žca, m. der Buchhändler, Jan., nk.
  71. knjigovèz, -vę́za, m. der Buchbinder, Cig., Jan., nk.
  72. knjigovę̑zəc, -zca, m. = knjigovez, Cig., Jan., nk.
  73. knjigovę̑zje, n. die Buchbinderarbeit, Levst. (Močv.).
  74. knjigovǫ́dja, m. der Buchhalter, der Buchführer, Jan., C., nk.
  75. knjigovǫ̑dnik, m. = knjigovodja, Cig. (T.).
  76. knjigovŕtavəc, -vca, m. der Bücherwurm ( fig.), Cig.
  77. knjigoznȃnəc, -nca, m. der Bücherkenner, Cig.
  78. knjigožèr, -žę́ra, m. der Büchernarr, Cig.
  79. knjížən, -žna, adj. Bücher-, Cig., Jan., nk.; knjižno tiskalo, die Buchdruckerpresse, Cig. (T.); bücherlich, Cig., Jan.; — literarisch, Jan., Cig. (T.); knjižni jezik, die Büchersprache, die Schriftsprache, Jan., Cig. (T.), nk.; knjižna slovenščina, Cv.; knjižna kraja, literarischer Diebstahl, Cig. (T.); k. mož, homo literatus, Vrt.; knjižni ljudje, Literaten, Levst. (Zb. sp.).
  80. knjižę̑vnik, m. der Literat, Cig. (T.); — hs.
  81. knjížica, f. dem. knjiga, das Büchlein, Mur., Cig., Jan., nk.; pisna k., die Theke, Cig., Jan.
  82. knjı̑žničar, -rja, m. der Bibliothekar, Cig., Jan., nk.
  83. knjı̑žnik, m. 1) der Literat, Mur., C., Cig. (T.), Levst. ( LjZv.); — 2) = knjižnjak, Kres.
  84. knjižnják, m. der Bücherschrank, Cig., Jan.
  85. knjižȗra, f. das Buch ( zaničlj.), Cig., Nov.; sleparske knjižure, Slom.
  86. knòf, knófa, m. = gumb, der Knopf; — iz nem.
  87. knǫ̑fla, f. die Stecknadel, die "Knopfnadel"; — iz nem.
  88. knǫ̑flica, f. dem. knofla.
  89. knupa, f. der Knauf, der Knoten, C.; — (= zaponka [?], Pohl., Mur.); — prim. nem. Knauf, C.
  90. knūt, m. die Knute, Cig.; — rus.
  91. 1. kọ̀, I. adv. interr. = kako, BlKr., jvzhŠt.; ko pa = kako pa, C., jvzhŠt.; Moj ti Bože, ko sem lepa! Npes.- BlKr.; — II. conj. 1) = kakor, wie: ko bi trenil, in einem Augenblicke; — (za komparativom) als: jaz sem močnejši, ko ti; — als (= in der Eigenschaft): to je treba izobraženemu Slovencu vedeti ko Slovencu, Cv.; — 2) als, nachdem, wann; ko smo odvečerjali, šli smo spat; Breda vstane, ko se dan zazori, Npes.-K.; = kadar: ko pasem, veselo prepevam, Mik.; hitro ko, brž ko, sobald; v tem ko, med tem ko, während (le v časnem pomenu); — meni pšenica daje po dva mernika, ko (während) drugim le po merniku, Levst. (M.), (bolje: drugim pa le po merniku); — 3) je: bolj ko je tekla kri, več je bilo kristjanov; več ko sem mu dajal denarja, manj je bil hvaležen; — da: komu še smem verjeti, ko me prijatelji varajo? rad bi mu pomagal, pa kaj hasne, ko ne morem, jvzhŠt.; — 4) ko bi —, wenn; ko bi mi sila ne bila, bi te ne prosil, Mik.; ko bi ne bil sam videl, ne bi verjel; — III. rel. = ki, C., Štrek., Št.; tisti ko —, tam, ko —, C., Št.
  92. 2. kò, adv. ko pridi, komm nur, C.; ko pojdi, Poh.- C.; ko teci, Rez.- C.; — ko precej, sogleich, ko davno, schon längst, C.; ko ne reci, sage nur nicht, Guts. (Res.); od jutra do večera ko na posvetne reči misliš, Guts. (Res.); — prim. kar.
  93. kobacáti, -ȃm, vb. impf. auf allen vieren kriechen, krabbeln; otroci po tleh kobacajo; — schwerfällig gehen; osel potrpljivo kobaca črez brv, Jurč.; — klettern, Jan., C.; tudi: k. se, Štrek., Erj. (Izb. sp.); — kobácati, vzhŠt.
  94. kobácəlj, -clja, m. auf allen vieren kriechendes Kind, C.
  95. kobáciti se, -ȃcim se, vb. impf. Burzelbäume schlagen, Dol.- Mik. (Et.).
  96. kobacljáti, -ȃm, vb. impf. auf allen vieren krabbeln, Z.
  97. kobáča, f. 1) der Hühnerkäfig, Mur., C., vzhŠt.; — das Vogelhaus: V kobačah ptiče 'mam, Danj. (Posv. p.); — 2) das Lichtgestell auf drei Füßen, Št.- Valj. (Rad); — prim. it. gabbia, Mik. (Et.).
  98. kobȃčnik, m. ein auf allen vieren krabbelndes Kind, C.
  99. kobalíca, f. die Jochwiede, Rib.- M.
  100. kobáliti, -ȃlim, vb. impf. 1) die Füße ausspreizend sich fortbewegen, klettern: črez sod, črez plot k., C.; po lestvi z odra, po kamenju navzdol k., Jurč.; v vodi tudi ne znam kobaliti tako, kakor se pravi, da se plava, Jurč.; — 2) rittlings auf etwas sitzen, reiten: drevo k., C., M.; ne kobali debla, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) k. se, rittlings sitzen, C.; — prim. okobalo.

   30.548 30.648 30.748 30.848 30.948 31.048 31.148 31.248 31.348 31.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA