Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (3.101-3.200)

  1. mnogožíłən, -łna, adj. vieladerig, Cig.
  2. mnǫ̑štvən, -tvəna, adj. mnoštveno število, der Plural, Cv.
  3. mnǫ̑štvənost, f. die Mehrheit, Cig. (T.).
  4. mnǫ̑štvọ, n. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Trub.- M.; m. živine in blaga, Dalm.; — die Mehrzahl, der Plural ( gramm.), C., Levst. (Sl. Spr.), Cv.
  5. mnǫ̑ž, -ı̑, f. die Menge, Mur., Jan., Cig. (T.), ZgD.; vsa množ, kolikor jih je v Jeruzalemu verovalo, Ravn.; — die Vielheit, Cig. (T.).
  6. množȃd, f. die Vielheit, die Fülle, C.
  7. mnǫ̑žba, f. die Multiplication, Cig. (T.).
  8. mnǫ̑žbənica, f. das Einmaleins, Cig. (T.).
  9. mnǫ́žen, -žna, adj. vielfach, zahlreich, häufig, Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); Bahači štirih množnejših Slave rodov, Preš.; Množni kakor žužki v lesu, Levst. (Zb. sp.); — množno število, die vielfache Zahl, die Mehrzahl, Cig., Jan.
  10. množę́nəc, -nca, m. der Multiplicand, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  11. množénje, n. das Vermehren, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Multiplicieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  12. mnǫ̑žica, f. die Menge; velika m. ljudi.
  13. množíłən, -łna, adj. vermehrend, Cig.
  14. množílọ, n. das Vermehrungsmittel: der Multiplicator ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  15. množína, f. die Menge, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — = mnoštvo, die Vielzahl, die Mehrzahl ( gramm.), Jan.
  16. množı̑noma, adv. in großer Menge: knjižico množinoma med svet spraviti, Cv.
  17. množı̑nski, adj. vielfach, zahlreich, C.; — Plural-, Jan.
  18. množı̑telj, m. der Mehrer, Jan.; — der Multiplicator, Cel. (Ar.).
  19. množı̑təv, -tve, f. die Vermehrung, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Multiplication, Jan., C., Cel. (Ar.).
  20. množíti, -ím, vb. impf. vermehren, m. se, sich vermehren, an Zahl zunehmen; — multiplicieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  21. množı̑vəc, -vca, m. der Vermehrer, Cig., Jan.; — der Multiplicator, Cig., Jan., Cig. (T.).
  22. množı̑vka, f. die Vermehrerin, Cig., Jan.
  23. mnǫ̑žje, n. die Menge, Cig., Jan.; m. ljudi, eine Menge von Menschen, Levst. (Zb. sp.).
  24. množník, m. 1) der Multiplicator, Cig.; — 2) die Mehrzahl, der Plural, Cig., Jan., Raič (Slov.).
  25. množnína, f. = množina, der Plural, Cig., Jan.
  26. mnǫ́žnost, f. die Vielfachheit, die Menge, Mur., Cig., C.
  27. mobilizácija, f. sklic in pripravljanje vojaštva za vojsko, die Mobilisation.
  28. mócver, -ę́ra, m. mokrotna senožet, Ip.- Erj. (Torb.).
  29. mocvę̑rnat, adj. feucht, Ip.- Erj. (Torb.).
  30. mocvír, -rja, m. = mocver, C., Z., Lašče- Erj. (Torb.).
  31. mocvírən, -rna, adj. = mocvernat, Z., Lašče- Erj. (Torb.); morastig, Z.
  32. mocvı̑rje, n. coll. = močvirje, Mur.
  33. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
  34. mǫ́ča, f. 1) die Nässe; anhaltendes Regenwetter; tri šibe: toča, moča, suša, Bas.; suša kos kruha odvzame, moča pa dva, Rib.- M.; — izpodnebna m., atmosphärischer Niederschlag, Jes.; — 2) der Harn, Cig., Jan., Cig. (T.).
  35. močȃd, f. die Feuchte, C.; — ein feuchter Ort, C.
  36. močȃdən, -dna, adj. feucht, C.
  37. močȃdnast, adj. feucht, C.
  38. močȃł, f. = močava 2), Jan., C.
  39. močȃn, móčna, adj. = močen.
  40. močȃrən, -rna, adj. = močvaren, Jan., M.
  41. močarílja, f. = močeril, (-ila) Frey. (F.).
  42. močaríljica, f. dem. močarilja, C.
  43. močarína, f. = močvarina, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  44. močȃva, f. 1) die Nässe, Mur., Cig., Jan., C., Notr.; — 2) der Sumpf, der Moorgrund, Jan., Mariborska ok.- C.; sumpfige Gegend, Goriš.- Štrek. (LjZv.).
  45. močȃvən, -vna, adj. sumpfig, C.; močavno seno, im Sumpf gewachsenes Heu, C.
  46. močavína, f. eine sumpfige Stelle oder Gegend, Jan., C.
  47. mǫ̑čəc, -čca, m. das Stärkemehl, die Stärke, Jan., C., Bes.
  48. močẹ̑łka, f. močelke, die Aufgussthierchen, die Infusorien (infusoria), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Ž.).
  49. 1. móčən, -čna, adj. kräftig, stark; m. človek, močne roke; — močno vino, starker Wein; — močnọ̑ adv. stark, sehr.
  50. 2. mǫ́čən, -čna, adj. nass, feucht, Jan., C.; močno leto, ein nasses Jahr, Jan.
  51. 3. mǫ́čən, adj. Mehl-, mehlig, Cig., Jan.
  52. močénje, n. das Nässen, das Befeuchten.
  53. močę́r, -rja, m. der Sumpf, C., Mik.
  54. močeràd, -áda, m. der gefleckte Salamander (salamandra maculata).
  55. močerádast, adj. schwarzgelb gefleckt, buntscheckig, Jarn., Cig., Jan., C.
  56. močerák, m. = močerad, C.
  57. močeràn, -ána, m. = močerad, Polj.
  58. močeràv, -áva, m. = močerad, Mur., Cig., Jan., Met.
  59. močę́rən, -rna, adj. = močiren, Mur.
  60. močerìł, -íla, m. = človeška ribica, der Grottenolm (proteus anguineus), Erj. (Ž.).
  61. močerı̑łec, -łca, m. = močeril, Z., Notr.
  62. močerína, f. das Moor, Blc.-C.
  63. močę́rnost, f. = močirnost, Mur.
  64. močerǫ́ga, f. 1) = močerad, M.; — 2) schmutziger Fleck im Gesichte, M.
  65. močerǫ́gast, adj. im Gesichte schmutzig, Z., jvzhŠt.
  66. močeròł, -ǫ́la, m. = močerad, Dalm.- Mik.
  67. močerǫ̑n, m. = močerad, C., jvzhŠt.
  68. močẹ́vati se, -am se, vb. impf. izkušati se v moči, im Zweikampfe ringen, Krn- Erj. (Torb.).
  69. močeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ringen: nekateri se jakujejo ali močujejo na različen način, Navr. (Let.); tudi: močevati (brez: se), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  70. močevən, -vna, adj. moorig, Jan.
  71. močevína, f. die Nässe, C.; — der Sumpf, das Moorland, Mur., Jan.
  72. močevòd, -vǫ́da, m. der Katheter, Jan. (H.).
  73. móči, mǫ́rem, (mórem), vb. impf. 1) können, vermögen, imstande sein; moreš pomagati, pa nečeš; kaj si more, was kann er dafür? — ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bestreiten, thun; = ni mi moči vsemu kaj; sam sebi ne morem kaj, ich kann mir selbst nicht helfen; — njemu ne morem nič, ich kann ihm nichts anhaben; kaj mu neki morejo? was können sie ihm denn anhaben? žaba ne more orehu kaj, ein Frosch kann eine Nuss nicht zerbeißen, Npreg.; — ne more ga, er kann ihn nicht leiden, Cig.; — moči je, es ist möglich, ni moči, es ist nicht möglich, man kann nicht; vse je moči storiti; ni mi moči priti; če je moči, wenn es möglich ist; — 2) mozı̑ Bog! mozı̑ ti Bog! (pri napivanju), Gott erhalte! wohl bekomm's! Cig., Notr., Gor.; O star'šina mozi ti Bog! Npes.-Vraz; — 3) mǫ̑rem, müssen; v knjigi se zdaj sploh piše: morati, -am.
  74. močíca, f. der eingetauchte Bissen, Trub.
  75. mǫ̑čič, ** m. die Mehlstärke, C., Vrtov. (Km. k.), Strp.
  76. močíla, f. mlaka, na kateri se živina napaja, Tolm.- Erj. (Torb.); — pogl. močilo 2).
  77. močílast, adj. sumpfig, feucht, C., Z.
  78. močíłən, -łna, adj. zum Netzen gehörig, netzend, Cig.
  79. močı̑łnica, f. 1) das Netzbecken, Cig.; — 2) die Röstgrube, den Flachs darin zu rösten, Cig., C.
  80. močílọ, n. 1) das Netzen, die Befeuchtung, Cig.; das Einweichen, Cig.; die Tunke, Hip. (Orb.); — die Digestion ( chem.), Cig. (T.); die Beize, Cig. (T.); tobakovo m., die Tabakbeize, DZ.; — die Röste, C., Z.; lan je v močilu, Z.; — 2) die Lache, V.-Cig., Rez.- Mik.; belouške so plavale po močilih, DSv.; — der Vorsumpf (im Bergbaue), V.-Cig.; — die Cisterne, C.; — pl. močila, der Morast, Šol.
  81. močína, f. = moča, die Feuchte, die Nässe, C., Z.
  82. močír, -rja, m. = močer, močvir, Ig (Dol.).
  83. močírən, -rna, adj. = močviren: močirna sapa, Vod. (Izb. sp.).
  84. močı̑rje, n. coll. = močvirje, Cig., Jan., Zv., ZgD.
  85. 1. móčiti, mǫ́čim, vb. impf. 1) nass machen, nässen; vso pot nas je dež močil, jvzhŠt.; — 2) feucht sein: stena moči, die Wand nässt, Ig (Dol.); — papir moči, das Papier fließt, Jan.; — 3) harnen, Cig., C., Dalm.; — tudi: močíti, Jarn., jvzhŠt.
  86. 2. mǫ́čiti, -im, vb. impf. mit Mehl bestreuen, Jan. (H.).
  87. močíti se, -ím se, vb. impf. sich messen, sich in den Kräften versuchen, Tolm.
  88. mǫ́čnast, adj. mehlicht, Cig.
  89. 1. mǫ̑čnat, adj. feucht, sumpfig, C.
  90. 2. mǫ̑čnat, adj. mehlig, Mur., Cig., Jan., C.; močnato grozdje (kadar je v moki), Z.; — aus Mehl bereitet, Mehl-: močnata jed, die Mehlspeise, Cig., Jan., Ravn. (Abc.), nk.
  91. močnẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. stärker werden, Zv., Krn- Erj. (Torb.).
  92. 1. mǫ̑čnica, f. 1) die Mehlschüssel, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) der Mehlkasten, Jan., C.; — der Beutelkasten in den Mühlen, Cig.; — 3) die Mehlbirne, Cig.; — neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  93. 2. mǫ̑čnica, f. die Preiselbeere, die rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), C., KrGora; divja m., der Polei (andromeda polifolia), C., Robič ( Nkol.).
  94. mǫ́čnik, m. das Mehlmus; pšeničen, ajdov, ovsen m.; — eine Art Koch, ogr.- C., Pjk. (Črt.); — apnen m., der Kalkbrei, DZ.
  95. mǫ́čnikast, adj. mehlmusartig, V.-Cig.
  96. mǫ́čnjak, m. 1) der Mehlkasten, V.-Cig.; — 2) = močnik, das Mehlmus, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  97. močnodúšən, -šna, adj. starksinnig, Z.
  98. močnodúšnost, f. der Festmuth, Cig.
  99. močnoplèč, -plę́ča, adj. starkschulterig: m. mož, Jurč.
  100. močnosŕčən, -čna, adj. starkmüthig, Mur., Z.

   2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA