m (31.001-31.100)

31001. klǫ̑kəc, -kca, m. die gefiederte Pimpernuss (staphylea pinnata), Cig., Medv. (Rok.).
31002. klokòt, -kóta, m. das Sprudeln, das Geprudel, Cig., C.
31003. klokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) glucken, Mur., C., Met.; vran klokoče, krächzt, Zora; — 2) sprudeln, prudeln, Cig.; čisti izvor klokota, Vrt.; voda po grlu klokoče, Z.
31004. klokotčína, f. der Pimpernussstrauch, Cig.
31005. klokótəc, -tca, m. = klokec, die Pimpernuss, Z.
31006. klokotíca, f. ein Trinkgefäß mit engem, langem Halse, das Gluckglas, C., kajk.- Valj. (Rad).
31007. klokotína, f. das Pimpernussholz, Cig.
31008. klokotúlja, f. eine Art Geschirr für Wein oder Wasser, Dict., C.; — prim. klokotica.
31009. klòn, klóna, m. die Neigung, Cig. (T.).
31010. klǫ́ncati, -am, vb. impf. wackeln, Guts., Jarn., Cig.; — hinken, Fr.- C.; — prim. klecati, C.
31011. klǫ́ncniti, klǫ̑ncnem, vb. pf. eine hinkende Bewegung machen, stolpern, Fr.- C.
31012. klonč, m. = klobko, Guts.; — prim. švic. kluntschi = Knäuel, Levst. (Rok.).
31013. klončáti, -ȃm, vb. impf. = vozlati, Notr.; — prim. klonč.
31014. klončič, m. dem. klonč; = klobčič, Guts.
31015. klončiti, -im, vb. impf. knarren (o vratih), C.
31016. klončkati, -am, vb. impf. klappern ( z. B. von einem Apfel mit losen Kernen), C.
31017. klǫ́nčniti, klǫ̑nčnem, vb. pf. fallen, C.; (o odsekani glavi), Npes.-Vraz; — pogl. kloncniti.
31018. klǫ̑nək, -nka, m. neka naprava v ptičjo lov, Idrija- Erj. (Torb.); — prim. klonja.
31019. kloníca, f. die Wagenremise, C.; kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod klonico, Kras- Erj. (Torb.); na eni strani kozolca je nekoliko strehe podaljšane na nižjih stebrih, da pod njo vozove devajo, to je klonica, Ljub., Ig (Dol.); — die Vorhalle: obokane klonice na stebrih imajo tudi hiše, Nov.- C.; na Notranjskem imajo tudi nekatere cerkve pred vhodom klonice; — iz: kolnica, Mik. (Et.).
31020. klonílọ, n. das Inclinatorium ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
31021. klóniti, klǫ́nim, vb. impf. zukommen lassen: njemu vse kloni, Svet. (Rok.), Gor.; schenken: jaz vam ta svet klonim, Goriš.- Erj. (Torb.); — tudi: kloníti, Polj.
31022. kloniti, -nem, vb. pf. sich neigen, sinken, C., SlN.; k tlom mi je vela glavica klonila (o cvetlici), Levst. (Zb. sp.); — prim. hs. klonuti, sinken.
31023. klǫ̑nkati, -am, vb. impf. platschen, plätschern, BlKr.- M.; vino v (ne polnem) sodu klonka, BlKr.; — prim. klompati.
31024. klǫ́nkniti, klǫ̑nknem, vb. pf. platschen, BlKr.- M.
31025. klonokàz, -káza, m. das magnetische Declinatorium, Cig. (T.).
31026. klòp, klópa, m. 1) die Zecke, Mur., Cig., Jan., Ravn., Štrek., Gor.; navadni k., die gemeine Zecke oder der Holzbock (ixodes ricinus), Erj. (Ž.); prijeti se koga kot klop, sich an jemanden ankletten, Cig.; drži se ga, kakor klop kože, Str.; — 2) der Zwerg, Meg., Guts.
31027. klǫ̑p, -ı̑, f. 1) die Bank; vreči kaj pod k., etwas beiseite thun, aufgeben; s klopi pod klop, vom Regen in die Traufe, Cig.; — 2) beim Wagen der Querbalken über dem Achsenstock unter dem Rungstuhl, C.
31028. klópati, klǫ́pljem, ( klopáti, -ȃm), vb. impf. Klapplaute bewirken: ohrfeigen, C.; schlagen, C.; — stark auftretend gehen, C.
31029. klǫ̑pca, f. dem. klop; 1) das Bänkchen, ogr.- Valj. (Rad); — 2) kleine Terrasse, Bolc.
31030. klopčíca, f. dem. klopca; 1) das Bänkchen: tožnja klopčica, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unterlage, worauf der Mühlgründel läuft, C.
31031. klópčič, m., Cig., Jan., pogl. klobčič.
31032. klópəc, -pca, m. 1) die Fallklappe, Cig.; — 2) der Kopfhänger, Cig.
31033. klǫ̑pək, -pka, m., Danj. (Posv. p.), pogl. klopko, klopčič.
31034. klǫ̑pkọ, n., Cig., Prip.- Mik., pogl. klobko.
31035. klopník, m. ein Arbeiter, der seine Arbeit leicht sitzend verrichtet, der Bankarbeiter, Cig.
31036. klópniti, klǫ̑pnem, vb. pf. einschnappen, zuklappen, Cig., Jan.
31037. klopòt, -óta, m. das Geklapper.
31038. klopotáč, m. = capovoznik, die Klapperralle, Cig.
31039. klopotáča, f. die Klapperschlange, Jan.; severnoamerikanska k., die nordamerikanische Klapperschlange (crotalus durissus), Erj. (Ž.).
31040. klopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. klappern, poltern; mlin klopoče; — plappern; — prim. klepetati.
31041. klopótəc, -tca, m. 1) die Klapper, die Rassel; die Klappermühle (als Vogelscheuche) = klepetec, Cig.; — die Windmühle zum Säubern des Getreides, Cig.; — 2) ein klapperndes Ei, das Windei; — der Schlotter- oder Klapperapfel, Cig., Jan., C., Z.; — die Polternuss, Cig., Jan.; — der Klapperstein, Cig., Erj. (Min.); — 3) der Plapperer, Cig.
31042. klopotúlja, f. 1) das Klapperzeug, Cig., Jan.; — 2) das Plappermaul, Cig.
31043. klopúša, f. = kopuča, več lešnikov ali orehov vkupe, Tolm.- Štrek. (Let.).
31044. klōr, m. neki plin, das Chlor, Cig., Jan., Cig. (T.).
31045. klōrəc, -rca, m. = klorid, Cig. (T.).
31046. klorīd, m. das Chlorid: kovinski k., das Chlormetall, Sen. (Fiz.).
31047. klōrovəc, -vca, m. das Chlorür, Cig. (T.).
31048. klorovodík, m. der Chlorwasserstoff, Sen. (Fiz.).
31049. klòšč, klóšča, m. = klop, klešč, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.
31050. klóščəc, -ščəca, m. dem. klošč, Valj. (Rad).
31051. klóščək, -čka, m. dem. klošč, Glas.
31052. klóščevəc, -vca, m. der Wunderbaum (ricinus), Tuš. (B.).
31053. klóščevina, f. 1) coll. = klošči, Mur.; — 2) = kloščevec, Cig., Jan., C.; k. ima seme klopom, ali po dolenjsko, kloščem podobno, Ravn.
31054. klǫ̑štər, -tra, m. = samostan, das Kloster; — iz nem.
31055. kloštír, -rja, m. = klop, klošč, die Zecke, Rihenberk- Erj. (Torb.).
31056. kloštràn, -ána, m. der Klosterbewohner, Jurč.
31057. klǫ̑štrski, adj. = samostanski, Kloster-, klösterlich.
31058. klǫ̑štrstvọ, n. = samostanstvo, das Klosterwesen, Cig.
31059. klǫ̑žje, n. Möbel, vzhŠt.- C.
31060. klǫ̑žnja, f. das Trödlerwerk, der Plunder, das Gerümpel, Cig., Jan., C., Št.; geringeres Hausgeräth, Volk.- M.; — prim. klojžen, C. (?)
31061. kložnjáč, m. der Rumpeler, Guts., Cig.
31062. kložnjár, -rja, m. der Trödler, Cig.
31063. kložnjáti, -ȃm, vb. impf. rumpeln, mit Geräth oder Werkzeugen ein Geräusch machen, Guts., Cig., Fr.- C.
31064. klȗdba, f. slabo vino ( zaničlj.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
31065. klup, m. das Augenlid, Pohl., Cig.; (dvomna beseda).
31066. klúpa, f. 1) ein Klemmwerkzeug, die Klemme, Cig., Jan.; die Fussklemme ( f. unbändiges Rindvieh), Mur.; die Bremse (zum Bändigen der Pferde), Cig., M., C.; v klupo dejati konja, bremsen, Cig., Jan.; pl. klupe, das Zwangholz; — 2) die Hakenspange (Agraffe), Cig.; die Schließe, DZ.; — 3) die Thürschnalle, der Drucker am Schlosse, Mur., Št.- M.; — 4) = kljuka, hölzerner, stumpfer Haken (um darauf etwas aufzuhängen), Fr.- C.; klupa se klupe drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — prim. nem. Kluppe = Klemme.
31067. klúpast, adj. = kljukast, C.; — prim. klupa 4).
31068. klúpica, f. dem. klupa, Cig.
31069. knádi, adv. (k nadi) = ob enem, zu gleicher Zeit ( prim. češ. hned, sogleich), Soška dol.- Erj. (Torb.); (hnado, na zapadu- Mik.).
31070. knalọ, n., Mur., C., BlKr., pogl. tnalo.
31071. knàp, knápa, m. der Bergknappe; — iz nem.
31072. knāstər, -stra, m. nekak tobak, der Knaster, Cig., Jan.
31073. knávər, -vra, m. = lubadar, Z., Slom., Nov., Št.; — der Holzwurm, M., C.
31074. knę̑ftra, f. der Knieriemen (der Schuhmacher); — iz nem. Kniehalfter, C.
31075. knegínja, f. 1) die Gräfin, Alas.; — 2) die Fürstin, Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj- M., nk.; velika k., die Großfürstin, Cig., Jan., nk.; — 3) die Kornblume (centaurea cyanus), Vrsno- Erj. (Torb.).
31076. knę̑ški, adj. = knežji, Fürsten-, fürstlich, Cig., Jan., M.
31077. knę̑štvọ, n. der Fürstenstand, die Fürstenwürde, das Fürstenthum, Mur., Cig., Jan., C., Cv.; veliko k., das Großfürstenthum, Vrt.
31078. knę̑z, m. 1) der Graf, Meg., Alas., Guts., Dalm., Trub., Krelj; — 2) der Fürst, Mur., Cig., Jan., nk.; izborni k., der Wahlfürst, Cig., Jan., nk.; veliki k., der Großfürst, Cig., Jan., nk.
31079. knezoškòf, -škǫ́fa, m. der Fürstbischof, Cig., Jan., nk.
31080. knezoškofı̑ja, f. das gefürstete Bisthum, nk.
31081. knezoškofı̑jstvọ, n. das fürstbischöfliche Amt, nk.
31082. knezovȃnje, n. das Fürstsein, Mur.
31083. knezováti, -ȗjem, vb. impf. Fürst sein, als Fürst regieren, Mur., Cig.
31084. knę̑zovič, m. der Fürstensohn, Cig., Jan.
31085. knezovína, f. das Land eines Fürsten, das Fürstenthum, Jan.
31086. knezovladíka, m. = knezoškof, nk.; — prim. hs. knez vladika.
31087. knezovladı̑štvọ, n. das gefürstete Bisthum, nk.
31088. knę̑zovski, adj. = knežji, Fürsten-, fürstlich, Mur., Jan., nk.
31089. knę́ža, f. eine Art Stiefel, Guts., Fr.- C., Poh.; — iz nem. Knieschuh (?), C.
31090. knę̑žən, -žna, m. die Stiefelröhre, Št.- C.; nav. pl. knežni, Celjska ok.; — prim. kneža.
31091. kneževáti, -ȗjem, vb. impf. = knezovati, Cig., Jan., C., nk.
31092. knę̑ževič, m. = knezovič, Cig., Jan., nk.
31093. knę̑ževstvọ, n. = kneštvo, das Fürstenthum, Jan. (H.), Vest.
31094. knę̑žič, m. = knezovič, Jan.
31095. knę̑žičək, -čka, m. dem. knežič; kleiner Fürst: gredo k svojemu malemu knežičku, Glas.
31096. knežı̑ja, f. 1) die Grafschaft, Meg.; — 2) = knezovina, Mur., Cig., Jan., Ravn., Vrtov. (Sh. g.).
31097. knežína, f. = knezovína, Mur., Cig.
31098. knę́žiti, -im, vb. impf. = knezovati, Vrt., SlN.
31099. knę̑žji, adj. fürstlich, Fürsten-, Mur., Cig., Jan., nk.
31100. knę̑žna, f. die fürstliche Prinzessin ( nap. -žinja, Jan.; prim. stsl. knęžьna, rus. knjažna).

   30.501 30.601 30.701 30.801 30.901 31.001 31.101 31.201 31.301 31.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani