m (30.948-31.047)

30948. klóbəc, -bca, m. = klobek, ("klovc") Gor.
30949. klóbək, -bka, m. = klobčič, Dict., Jan.
30950. klóbkast, adj. knäuelförmig, Jan., BlKr.- M.
30951. klobkọ̑, n. der Knäuel, Mur., Cig., Jan., BlKr.- M., Vrt., Dol.
30952. klobučȃnka, f. neka hruška (ima oster lubad, zelenkasta je in od strani rdeča), Ip.- Erj. (Torb.).
30953. klobučár, -rja, m. der Hutmacher.
30954. klobučaríca, f. die Hutmachersfrau.
30955. klobučáriti, -ȃrim, vb. impf. die Hutmacherei betreiben, Cig., Jan.
30956. klobučárski, adj. Hutmacher-.
30957. klobučáti se, -ȃm se, vb. impf. neka otročja igra: dete, ki se klobuča, Levst. (Zb. sp.).
30958. klobúčək, -čka, m. dem. klobuk; 1) das Hütchen; — 2) die Gewehrkapsel, Jan.
30959. klobučevína, f. = klobučina, Jan., M.
30960. klobúčič, m. = klobuček, Cig., M.
30961. klobučı̑nar, -rja, m. der Filzmacher, Cig.
30962. klobȗčje, n. der großblättrige Huflattich (tussilago petasites), C.; — prim. klobukovje.
30963. klobȗčkati, -am, vb. impf. eine Art Kinderspiel, M., C.
30964. klobučnják, m. 1) die Hutform, Cig.; — 2) pl. klobučnjaki, Quallen (medusae), Cig., Erj. (Ž.); klobučnjaki rebraši, Rippenquallen, Cig. (T.).
30965. klobúk, m. 1) der Hut; k. na glavo dejati, sneti, den Hut aufsetzen, abnehmen; — železni k., der Helm, C., Jan.; k. Boga očeta, (neko ozvezdje), Pjk. (Črt. 260.); — 2) die Deckgarbe auf Mandeln, C.; — der Destilierhelm, Cig.; kotlov klobuk, der Helm der Brantweinblase, DZ.; — der Dachstuhl, Cig.; — 3) der Glockenmantel, Cig.; — 4) die Blase auf einer Flüssigkeit, Cig.; klobuk se dela na mleku, (kadar vre), jvzhŠt.; — die Essigmutter, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — na nekaterih jedeh se dela klobuk, t. j., prevlečejo se z nekako mreno po vrhu, Tolm.- Štrek. (Let.); — 5) morski klobuki, Quallen (medusae); navadni morski k., die gewöhnliche Ohrenqualle (aurelia aurita), Erj. (Ž.); osipni k., die Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Sesljan pri Divinu- Erj. (Torb.); — 6) eine Art großer Schwamm, Rez.- C.; — zlati k., der Türkenbund (lilium martagon), Cig., Tuš. (B.); — črni k., die Käsepappel (malva rotundifolia), Cig., Medv. (Rok.).
30966. klobúkast, adj. hutförmig.
30967. klobȗštra, f. 1) schlechter Hut, Levst. (Rok.); — 2) psovka nerodnemu ali zmedeno govorečemu človeku, Levst. (Rok.), jvzhŠt.
30968. klobuštráč, m. einer, der verworren redet oder handelt, Levst. (Rok.).
30969. klobuštráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren, Levst. (Rok.); pantschen, C.; vino, vodo k., jvzhŠt.; — k. se, sich wirr durcheinander bewegen: sivi oblaki se sučejo in klobuštrajo zmeraj bliže, Glas.; — 2) ungeschickter Weise, stolpernd einhergehen, Jan., M.; — 3) wirres Zeug schwätzen, plappern, Mur., Cig., C., jvzhŠt.
30970. klobúta, f. schlechter Hut, Mur., Met.
30971. klǫ́ca, f. die Klötze, Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — iz nem.; prim. bav. klotzen.
30972. klǫ̑cati, -cam, -čem, vb. impf. glucken (von der Henne), Cig., C.; ne kloči, jezna kokla! Vrt.
30973. klǫ́ča, f. 1) die Gluckhenne, Cig., Jan., Štrek.; — 2) die Brautmutter, Cig., M.; — 3) der Kirchenluster, Soška dol., Kot- Erj. (Torb.); — 4) polovica orehovega jedra, Kras- Erj. (Torb.); — prim. kloka, kokla.
30974. klǫ̑čəc, -čca, m. die Mannaesche (fraxinus ornus), C.
30975. klǫ̑čək, -čka, m. die gefiederte Pimpernuss (staphylea pinnata), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — tudi: die Pistazie (pistacia), DZ.
30976. kločíčevəc, -vca, m. der Pimpernussstrauch, Jan.
30977. kločíčevje, n. die gefiederte Pimpernuss, Jan., C.
30978. 1. klǫ́čiti, klǫ̑čim, vb. impf. glucken, gackern, M., Z.
30979. 2. kločiti, -im, vb. impf. krümmen, C.; pogl. ključiti.
30980. klofanica, f., nam. knoflica, Notr.- Levst. (Rok.).
30981. klofáti, -ȃm, vb. impf. ohrfeigen, Jan.
30982. klófiti, klǫ̑fim, vb. pf. 1) = klofniti, Jan.; — 2) zuklappen, C.
30983. klófniti, klǫ̑fnem, vb. pf. eine Ohrfeige geben, k. koga, Mur., Kr.
30984. klofrníca, f. 1) = klafrnica 4), Levst. (Rok.); — 2) = klofuta, Mur., Cig., Kr.
30985. klofrníčiti, -ı̑čim, vb. impf. = kloftati, ZgD.
30986. kloftáti, -ȃm, vb. impf. ohrfeigen, Mur., Kr.; — prim. klofutati.
30987. klofúčiti se, -ȗčim se, vb. impf. sich zum Schlechten ändern (vom Wetter): vreme se klofuči, Polj.
30988. klofúta, f. 1) ein schlechter Hut, Met.; klobuka sicer nimam, pa mi bo uže hlapec kako klofuto posodil, Andr.; — 2) die Schwungfeder eines Raubvogels, C.; — 3) liederliches Weib, Mur.; — 4) die Ohrfeige.
30989. klofutȃnje, n. 1) das Ohrfeigen, M.; — 2) das Herumstreichen, M.
30990. klofutáti, -ȃm, vb. impf. 1) schlapp herabhängen: rokav klofuta, C.; — 2) herumstreichen, herumschlampen, Mur.; — 3) ohrfeigen, Mur., Cig., Jan.; schlagen, C.
30991. klofútniti, -ȗtnem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen, k. koga, Cig.
30992. klojčnik, m. das Klötzenbrot, Hal.- C., ogr.- C.
30993. klojəc, -jca, m. 1) die gedörrte Obstspalte, die Klötze, Mur., Cig., Jan., SlGor.- C.; — iz nem.; prim. kloca.
30994. klojžən, -žna, adj. armselig, karg, C., Z.; — prim. nem. ( dial.) klug = karg, C.
30995. klǫ́ka, f. 1) die Gluckhenne, Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) die Brautmutter, Notr.; — 3) der Kirchenluster, Jan.; — 4) orehovo jedro, Vreme (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. kvokati.
30996. klokáč, m. = klokec, Jan.
30997. klōkan, m. das Känguruh, Jan.; velikanski k., das Riesen-Känguruh (halmaturus giganteus), Erj. (Ž.); — tudi: češ.
30998. klǫ̑kar, -rja, m. = črna žolna, der Schwarzspecht, Cig., Frey. (F.).
30999. klǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. glucken, Mur., Cig., Jan.; — prim. kvokati.
31000. klokčevína, f. die Pimpernussstaude, Z.
31001. klǫ̑kəc, -kca, m. die gefiederte Pimpernuss (staphylea pinnata), Cig., Medv. (Rok.).
31002. klokòt, -kóta, m. das Sprudeln, das Geprudel, Cig., C.
31003. klokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) glucken, Mur., C., Met.; vran klokoče, krächzt, Zora; — 2) sprudeln, prudeln, Cig.; čisti izvor klokota, Vrt.; voda po grlu klokoče, Z.
31004. klokotčína, f. der Pimpernussstrauch, Cig.
31005. klokótəc, -tca, m. = klokec, die Pimpernuss, Z.
31006. klokotíca, f. ein Trinkgefäß mit engem, langem Halse, das Gluckglas, C., kajk.- Valj. (Rad).
31007. klokotína, f. das Pimpernussholz, Cig.
31008. klokotúlja, f. eine Art Geschirr für Wein oder Wasser, Dict., C.; — prim. klokotica.
31009. klòn, klóna, m. die Neigung, Cig. (T.).
31010. klǫ́ncati, -am, vb. impf. wackeln, Guts., Jarn., Cig.; — hinken, Fr.- C.; — prim. klecati, C.
31011. klǫ́ncniti, klǫ̑ncnem, vb. pf. eine hinkende Bewegung machen, stolpern, Fr.- C.
31012. klonč, m. = klobko, Guts.; — prim. švic. kluntschi = Knäuel, Levst. (Rok.).
31013. klončáti, -ȃm, vb. impf. = vozlati, Notr.; — prim. klonč.
31014. klončič, m. dem. klonč; = klobčič, Guts.
31015. klončiti, -im, vb. impf. knarren (o vratih), C.
31016. klončkati, -am, vb. impf. klappern ( z. B. von einem Apfel mit losen Kernen), C.
31017. klǫ́nčniti, klǫ̑nčnem, vb. pf. fallen, C.; (o odsekani glavi), Npes.-Vraz; — pogl. kloncniti.
31018. klǫ̑nək, -nka, m. neka naprava v ptičjo lov, Idrija- Erj. (Torb.); — prim. klonja.
31019. kloníca, f. die Wagenremise, C.; kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod klonico, Kras- Erj. (Torb.); na eni strani kozolca je nekoliko strehe podaljšane na nižjih stebrih, da pod njo vozove devajo, to je klonica, Ljub., Ig (Dol.); — die Vorhalle: obokane klonice na stebrih imajo tudi hiše, Nov.- C.; na Notranjskem imajo tudi nekatere cerkve pred vhodom klonice; — iz: kolnica, Mik. (Et.).
31020. klonílọ, n. das Inclinatorium ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
31021. klóniti, klǫ́nim, vb. impf. zukommen lassen: njemu vse kloni, Svet. (Rok.), Gor.; schenken: jaz vam ta svet klonim, Goriš.- Erj. (Torb.); — tudi: kloníti, Polj.
31022. kloniti, -nem, vb. pf. sich neigen, sinken, C., SlN.; k tlom mi je vela glavica klonila (o cvetlici), Levst. (Zb. sp.); — prim. hs. klonuti, sinken.
31023. klǫ̑nkati, -am, vb. impf. platschen, plätschern, BlKr.- M.; vino v (ne polnem) sodu klonka, BlKr.; — prim. klompati.
31024. klǫ́nkniti, klǫ̑nknem, vb. pf. platschen, BlKr.- M.
31025. klonokàz, -káza, m. das magnetische Declinatorium, Cig. (T.).
31026. klòp, klópa, m. 1) die Zecke, Mur., Cig., Jan., Ravn., Štrek., Gor.; navadni k., die gemeine Zecke oder der Holzbock (ixodes ricinus), Erj. (Ž.); prijeti se koga kot klop, sich an jemanden ankletten, Cig.; drži se ga, kakor klop kože, Str.; — 2) der Zwerg, Meg., Guts.
31027. klǫ̑p, -ı̑, f. 1) die Bank; vreči kaj pod k., etwas beiseite thun, aufgeben; s klopi pod klop, vom Regen in die Traufe, Cig.; — 2) beim Wagen der Querbalken über dem Achsenstock unter dem Rungstuhl, C.
31028. klópati, klǫ́pljem, ( klopáti, -ȃm), vb. impf. Klapplaute bewirken: ohrfeigen, C.; schlagen, C.; — stark auftretend gehen, C.
31029. klǫ̑pca, f. dem. klop; 1) das Bänkchen, ogr.- Valj. (Rad); — 2) kleine Terrasse, Bolc.
31030. klopčíca, f. dem. klopca; 1) das Bänkchen: tožnja klopčica, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unterlage, worauf der Mühlgründel läuft, C.
31031. klópčič, m., Cig., Jan., pogl. klobčič.
31032. klópəc, -pca, m. 1) die Fallklappe, Cig.; — 2) der Kopfhänger, Cig.
31033. klǫ̑pək, -pka, m., Danj. (Posv. p.), pogl. klopko, klopčič.
31034. klǫ̑pkọ, n., Cig., Prip.- Mik., pogl. klobko.
31035. klopník, m. ein Arbeiter, der seine Arbeit leicht sitzend verrichtet, der Bankarbeiter, Cig.
31036. klópniti, klǫ̑pnem, vb. pf. einschnappen, zuklappen, Cig., Jan.
31037. klopòt, -óta, m. das Geklapper.
31038. klopotáč, m. = capovoznik, die Klapperralle, Cig.
31039. klopotáča, f. die Klapperschlange, Jan.; severnoamerikanska k., die nordamerikanische Klapperschlange (crotalus durissus), Erj. (Ž.).
31040. klopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. klappern, poltern; mlin klopoče; — plappern; — prim. klepetati.
31041. klopótəc, -tca, m. 1) die Klapper, die Rassel; die Klappermühle (als Vogelscheuche) = klepetec, Cig.; — die Windmühle zum Säubern des Getreides, Cig.; — 2) ein klapperndes Ei, das Windei; — der Schlotter- oder Klapperapfel, Cig., Jan., C., Z.; — die Polternuss, Cig., Jan.; — der Klapperstein, Cig., Erj. (Min.); — 3) der Plapperer, Cig.
31042. klopotúlja, f. 1) das Klapperzeug, Cig., Jan.; — 2) das Plappermaul, Cig.
31043. klopúša, f. = kopuča, več lešnikov ali orehov vkupe, Tolm.- Štrek. (Let.).
31044. klōr, m. neki plin, das Chlor, Cig., Jan., Cig. (T.).
31045. klōrəc, -rca, m. = klorid, Cig. (T.).
31046. klorīd, m. das Chlorid: kovinski k., das Chlormetall, Sen. (Fiz.).
31047. klōrovəc, -vca, m. das Chlorür, Cig. (T.).

   30.448 30.548 30.648 30.748 30.848 30.948 31.048 31.148 31.248 31.348  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani