Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (30.848-30.947)

  1. kljubę̑st, f. der Trotz, Cig., Jan., Poh., C.; od kljubesti, zum Trotz, C.
  2. kljubę̑stnik, m. der Trotzige, C., Z.
  3. kljubestováti, -ȗjem, vb. impf. = kljubetovati, Poh.- C.
  4. kljubę̑t, f. der Trotz, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; h kljubeti, zum Trotz, Guts., vzhŠt.- C.
  5. kljubetáti, -ȃm, vb. impf. = kljubetovati, Jarn.
  6. kljubę̑tən, -tna, adj. = kljubesten, Guts., C.; kljubetni otroci, Slom.
  7. kljubę̑tnica, f. die gerne einem etwas zum Trotze thut, Fr.- C.
  8. kljubę̑tnik, m. der gerne einem etwas zum Trotze thut, Guts., Fr.- C.
  9. kljubetováti, -ȗjem, vb. impf. trotzen, Guts., Mur., Cig., Jan., Poh.- C.
  10. kljúbostnik, m. der Trotzer, Jan. (H.).
  11. kljubovȃnje, n. das Trotzen, Cig., Jan., M., C.
  12. kljubováti, -ȗjem, vb. impf. trotzen: k. komu; vsemu svetu k.; — kljúbovati, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad).
  13. kljubovȃvəc, -vca, m. der Trotzer, Jan.
  14. kljȗbu, adv. zum Trotz, zum Possen, Cig., Jan., Fr.- C.; njim kljubu, Krelj; k. delati = kljubovati, Cig.; na kljubu, zum Trotz, (na kljubo) Cig.; Bogu na kljubu, Jap.- C.; tebi na kljubu, Preš.; h kljubu = kljubu, Jan.; pri kljubu ne, erst recht nicht, KrGora; — iz nem. zu Liebe, Levst. (Rok.).
  15. kljȗcati, -am, vb. impf. gebeugt einhergehen, C.
  16. kljúcəlj, -clja, m. ein alter, gebeugter Mann ( zaničlj.), C.
  17. kljúč, m. 1) der Haken: der Widerhaken, damit Stroh oder Heu aus einem Haufen zu raufen, Aeste an sich zu ziehen u. dgl.; požarni k., der Feuerhaken, DZkr.; — 2) etwas Hakensartiges; die Schlüsselrebe: trtna mladika tako odrezana, da se je še košček stare rozge, iz katere je zrasla, drži; tudi sploh: der Rebensetzling; — der Zuganker ( mont.), V.-Cig.; — der Rahmen beim Pfluge, V.-Cig.; die Stuhlsäule am Dachgerüste, Krn- Erj. (Torb.); — = cestni ovinek, Kras- Štrek. (Let.); ključi, Serpentinen, Notr., Rihenberk- Erj. (Torb.); cesta čez Ljubelj gre v ključe, Z.; — ključi, vezi pri košu na vozu, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — ključ žerjavov, ein Zug Kraniche, Cig.; — 3) der Schlüssel; pod k. dejati, einsperren; pod ključem imeti, unter Schloss verwahren; k. od vrat, od veže, der Thürschlüssel, der Hausthorschlüssel, Levst. (Zb. sp.); meni luč, tebi ključ, ali: v roko luč, iz roke ključ (= po smrti prehaja posest v druge roke), Npreg.; — das Schränkeisen zum Schränken der Säge, Cig.; — der Schraubenschlüssel; — der Reiber oder Wirbel (pri pipi), DZ.; — das Orgelregister, C.; — der Stempel oder Kolben der Handspritze, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — ključi, die Schlusssteine bei Wölbungen und Kalköfen, Cig., Notr.; — sv. Petra ključ, neko ozvezdje, Pjk. (Črt. 259.); — "rimskega ključa iskati" = neka pastirska igra, Vest. I. 126.; — der Molo, Vrt.; — 4) die Schlüsselblume (primula), C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — sv. Petra k., der Erdrauch (fumaria), C., Tuš. (B.), Strp.; die Himmelskerze (verbascum thapsus), C.
  18. ključȃłničar, -rja, m. der Schlosser, Mur., Cig., Jan.; ključalničar dela ključalnice, Ravn. (Abc.).
  19. ključȃłničica, f. dem. ključalnica, kleines Schloss.
  20. ključȃnica, f. das Schloss, Meg., Alas., Dict., Mur., Cig., Dalm., Hip. (Orb.), Štrek., Št.- Svet. (Rok.), Vrt., DZ., BlKr.; s ključanico zapreti, Jsvkr.; zaškriplje k., Jurč.; viseča k., das Vorlegeschloss, DZ.; — kljúčanica, vzhŠt.
  21. ključȃničar, -rja, m. der Schlosser, Levst. (Nauk), Vrt.
  22. ključár, -rja, m. 1) dem die Schlüssel anvertraut sind: der Schlüsselbewahrer, nk.; der Haushälter, der Beschließer, Dict., Mur., Cig., Jan.; der Schenk, der Kellermeister, Meg., Cig., Jan., Dalm.; der Kämmerer, Mur., Cig., Jan.; cerkveni k., der Kirchenkämmerer, der Kirchenprobst, Cig., Jan., C.; — 2) der Schlosser, Alas., C., nk.; — kljȗčar, Valj. (Rad).
  23. ključaríca, f. die Beschließerin, die Haushälterin, die Schaffnerin, Dict., Mur., Cig., Jan.: Elizabete pestinja in ključarica, Trub. (Post.); za ključarico služiti, Jsvkr.
  24. ključárski, adj. 1) Haushälter-, Kämmerer-, Mur.; — 2) Schlosser-, ključarsko delo, LjZv.
  25. ključȃrstvọ, n. das Beschließeramt, Cig.; die Kämmererwürde, Cig., Jan.; — cerkveno k., das Kirchenvorsteheramt, Cig.
  26. ključáti, -ím, vb. impf. gebeugt sein, C.
  27. kljúčəc, -čca, m. dem. ključ.
  28. kljúčək, -čka, m. dem. ključ; 1) das Schlüsselchen; — 2) die Schlüsselblume, C.
  29. kljúčək, -čka, adj. krumm, C.; ključka in trnova pot, C.; na ključko, krumm, schief, ogr.- C.
  30. ključenica, f. 1) Guts., Mur., Jan.; pogl. ključanica; — 2) ključeníca, magere Kuh, C.
  31. ključevína, f. etwas Krummes, C.
  32. kljúčica, f. 1) dem. kljuka; das Häkchen; lahko si ključico podasta, = oba sta enaka, nič ali malo vredna, Erj. (Torb.); ključico komu iztegniti, jemandem den Anschlag vereiteln, C.; ( prim. kljuko vleči); — 2) = ključ, die Schlüsselrebe, vzhŠt.- C.
  33. kljúčič, m. dem. ključ; 1) das Schlüsselchen; — 2) der Ranken ( z. B. an der Weinrebe), Cig.
  34. kljúčiti, * -im, vb. impf. biegen, krümmen, Cig.; k. se, sich krümmen, zusammenschrumpfen, Cig.; v starih letih se hrbet začenja ključiti, Cig.; zastavna in močna njegova postava jela se je ključiti, Jurč.
  35. kljȗčnica, f. das Schlüsselbein, V.-Cig., Cig. (T.), C., Erj. (Som.).
  36. kljȗčnik, m. die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), Soška dol.- Erj. (Torb.); — (= lučnik [verbascum], Hal.- C.).
  37. kljȗk, m. 1) das Klopfen, M.; — 2) die Rohrdommel (ardea stellaris), C.; = nočni k., Frey. (F.).
  38. kljúka, f. ein hakenförmig gebogener Gegenstand: z. B. der Wandhaken; na kljuko obesiti kaj, etwas auf den Nagel hängen; Sem obesil zavolj tebe Dokaj časa uk na kljuko, Preš.; der Heftelhaken, der Henkelhaken, der Fensterhaken, der Haken zum Heuraufen, u. dgl.; kljuka se kvake drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — das Knieholz, das Kniestück, Cig.; — = ključ, die Schlüsselrebe, der Rebensetzling, C.; — das Winkelholz (Winkelmaß), Cig., M.; = vogalna k., Hip. (Orb.); — die Zimmermannsklammer, C.; — die Sensenkrücke, Cig.; — die Kurbel, Cig., Jan.; — die Thürklinke; za kljuko prijeti, držati; — = sključen prst: na kljuko zažvižgati, Zv.; — kljuko vleči = za sključena prsta se vleči, Levst. (Rok.); ( prim. bav. hackel ziehen); — die Ranke, C.; — kljuke, hakenförmige, unförmliche Schriftzüge, Z.; kljuke delati, Krähenfüße machen, Cig.; — die röm. Fünf: kljuka pet, križ deset, pa kola dva, to stori sedemnajst, Jurč.; — meja na kljuko, scharfwinklige Grenze, Svet. (Rok.); — ein elendes Pferd, Lašče- Levst. (Rok.), oder Rind, Z.; — eine vom Alter gebeugte Frau ( zaničlj.), M.; — kljuka prediva, eine Knocke Spinnhaar, Andr.
  39. kljukáč, m. das Krummesser, Ben.- C.
  40. kljȗkar, -rja, m. = brglez, der Grauspecht, C.
  41. kljúkast, adj. hakenförmig; k. nos, eine Krummnase, Cig.; kljukasta cev, die Knieröhre, Cig.; — gekrümmt; k. palica, der Krummstab, Cig., Jan.; hodil je ob kljukasti palici, Jurč.; k. človek, ein Mensch von gebeugter Haltung, C., M.; — zickzackförmig, Cig.
  42. kljukastonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, Habd.- Mik.
  43. 1. kljúkati, kljȗkam, vb. impf. 1) = ključiti, hakenförmig biegen, Cig.; — 2) gebeugt, nickend, wankend einhergehen, C., Z.
  44. 2. kljȗkati, -am, vb. impf. pochen; an die Thüre klopfen, Meg., Trub., Dalm.; Grenka smrt na duri kljuka, Npes.- Levst. (Rok.); na prsi se k., Trub., Krelj; kljukam in bijem na svoje grešno srce, Kast.; moje srce kljuka v meni, Trub.; — picken, Cig.; — = klenkati: zvonček žalostno kljuka, Slom.
  45. kljȗkavəc, -vca, m. 1) der Klopfer, Cig.; — 2) der Schwarzspecht (picus martius), C.
  46. kljȗkəc, -kca, m. 1) ein Gebeugter; — 2) der Dietrich: kljukec žabico (das Vorhängeschloss) odpira, Z.; — 3) = zakrivljen nož, GBrda- Erj. (Torb.); das Krummesser zum Abästen, Dol.; — das Taschenmesser, C.; — 4) der Schelm, Notr.- Z.; lažnjivi kljukec (v narodnih pravljicah); Jaz kljukec čuden sem v resnici, Levst. (Zb. sp.).
  47. kljúkica, f. = ključica, Cig., Jan.; — die Ellbogenspitze, Erj. (Som.).
  48. kljukičar, -rja, m. = svinjska glista, der Kratzer (echinorhynchus gigas), Erj. (Ž.).
  49. kljukljáti, -ȃm, vb. impf. schwach klopfen, C.
  50. 1. kljúkniti, kljȗknem, vb. pf. niederhocken, C.; — zusammenknicken ( z. B. vom überreifen Getreide), Z.
  51. 2. kljúkniti, kljȗknem, vb. pf. anklopfen, Jarn., Cig.
  52. kljukonòs, -nǫ́sa, m. ein Mensch mit einer Krummnase oder Adlernase, Cig., Jan., M.
  53. kljukonòs, -nǫ́sa, adj. mit einer Adlernase: bila je dolga, suha, kljukonosa, Levst. (Zb. sp.).
  54. kljukonǫ́sast, adj. mit einer Adlernase, Cig.
  55. kljukonǫ̑səc, -sca, m. = kljukonos, m., C.
  56. kljȗn, m. 1) der Schnabel; — 2) das Maul des Hahnes am Flintenschlosse, Cig.; — der Schnabel des Stampfschlägels, C.; — 3) račji k., die gemeine Entenmuschel (lepas anatifera), Erj. (Ž.).
  57. kljunáč, m. 1) ein Vogel mit großem Schnabel, der Großschnabel, C.; — 2) die Schnepfe; kljunači, Schnepfen (limicolae), Erj. (Ž.); — 3) der Schiffshaken, C.
  58. kljunák, m. = kljunač 1), Hip.- C.
  59. kljȗnast, adj. schnabelförmig, schnabelig; kljunasta podkova, das Stelzeisen, DZ.
  60. kljȗnáš, m. kljunaši, Schnabelthiere (monotremata), Cig. (T.), Erj. (Ž.); čudoviti k., das sonderbare Schnabelthier (ornithorhynchus paradoxus), Erj. (Ž.).
  61. kljȗnčək, -čka, m. dem. kljunec; 1) das Schnäbelchen; — 2) die Tulpe, Mur.; divji k., die wilde Tulpe (tulipa silvestris), Z.
  62. kljȗnəc, -nca, m. dem. kljun; (kronasti) k. pri čeljusti, der Kronenfortsatz, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  63. kljȗnək, -nka, m. dem. kljun.
  64. kljúniti, kljȗnem, vb. pf. mit dem Schnabel picken, hacken; — prim. kljuvati.
  65. kljunjáti, -ȃm, vb. impf. = kljuvati, Notr.
  66. kljȗnka, f. das Kopfgras (rhynchospora), Medv. (Rok.).
  67. kljunorı̑łčnik, m. = kljunaš, das Schnabelthier, C.
  68. kljunoròg, -rǫ́ga, m. = kljunorožec, Cig.
  69. kljunorǫ̑žəc, -žca, m. der Nashornvogel, C.; veliki k., der große Nashornvogel (buceros rhinoceros), Erj. (Ž.).
  70. kljunotàj, -tája, m. brazdasti k., der Kohlgallenrüssler, Jan. (H.).
  71. kljúsa, f. die Mähre.
  72. kljusáč, m. der Passgänger, Jan. (H.).
  73. kljúsati, -am, vb. impf. wankend einhertraben (wie ein schlechtes Pferd), Cig., SlGor.- C.
  74. kljúse, -eta, n. ein schlechtes Pferd, der Gaul, die Mähre; — kljusè, -ę́ta, Lašče- Levst. (Rok.).
  75. kljusína, f. = kljusa, Meg., Dalm.
  76. kljúti, kljújem, vb. impf. = kljuvati, Habd.- Mik.
  77. kljuváč, m. der Baumspecht, C.
  78. kljuvȃłnik, m. der Beckhammer (der Kupferschmiede), V.-Cig.
  79. kljuváti, kljúvam, kljújem, vb. impf. mit dem Schnabel hacken, picken; Kdo ve Kragulja odgnati, Ki kljuje srce? Preš.; v zobu me kljuje, ich empfinde einen pickenden Schmerz, C., Z.
  80. kljuvȃvəc, -vca, m. der Picker, Cig.
  81. klobása, f. 1) die Wurst; jetrna k., die Leberwurst, krvava k., die Blutwurst, kašnata k., die Breiwurst; mesena (mesna) k., die Fleischwurst, die Bratwurst; tudi: rdeča k., Ravn. (Abc.); klobaso za psom nositi, jemandem, der selbst kommen und bitten sollte, etwas nachtragen, Mur.; klobaso za psom metati, Wohlthaten jemandem wider seinen Willen aufdringen, Z.; — (klobasa, die Fleischwurst, Ščav.- C.); — 2) die Rolle: k. tobaka, eine Rolle Tabak, Cig.; k. denarja, eine Rolle Geld, Šol.; — 3) der Wulst, Cig., Jan.; — 4) die Strieme ( z. B. infolge eines Peitschenhiebes); klobasa se mu je naredila; — klobase pod očmi, die Augenringe, Cig.
  82. klobasáč, m. der Zotenreißer, Cig., Jan.
  83. klobasálọ, n. = klobasač, M.
  84. klobasȃnje, n. unsinniges Geschwätz, Z.; das Zotenreißen, M., Cig.
  85. klobasár, -rja, m. der Wurstmacher, der Wursthändler, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan.; — klobȃsar, Kr.- Valj. (Rad).
  86. klobasaríca, f. die Wurstmacherin, die Wursthändlerin, Mur., Cig.
  87. klobásast, adj. 1) wurstförmig, wulstig, Cig.; klobasast podbradek, Glas.; — 2) mit Striemen bedeckt, M.
  88. klobasáti, -ȃm, vb. impf. Unsinniges oder Ungehöriges schwätzen, plaudern, Zoten reißen; — Knüttelreime machen, V.-Cig.
  89. klobásica, f. dem. klobasa; 1) das Würstchen; — 2) kleine Striemen, Cig., Vest.; — tudi: klobasíca, Valj. (Rad).
  90. klobası̑čar, -rja, m. der Würstler, Valj. (Rad).
  91. klobası̑n, m. = klobasač, Cig.
  92. klobasíniti, -ı̑nim, vb. impf. = klobasati, Mur.
  93. klobásiti se, -ȃsim se, vb. impf. die Wurstform annehmen, wurstförmig werden, Mur., Cig.
  94. klobȃsnik, m. der Wurstfüller, Cig.
  95. klobasúlja, f. die Unsinniges oder Ungehöriges schwätzt, die Zotenreißerin, M.
  96. klóbčast, adj. knäuelförmig, Cig., Jan.
  97. klobčəce, n. dem. klobko, das Knäuelchen, Cv.
  98. klóbčək, -čka, m. der Knäuel, Cig., jvzhŠt.
  99. klóbčič, m. der Knäuel.
  100. klobčı̑čək, -čka, m. dem. klobčič.

   30.348 30.448 30.548 30.648 30.748 30.848 30.948 31.048 31.148 31.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA