Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (30.748-30.847)

  1. klērik, m. duhovnik, der Cleriker, Jan. (H.).
  2. klerikāləc, -lca, m. der Clericale, nk.
  3. klesár, -rja, m. = kamenar, der Steinmetz, V.-Cig.; — hs.
  4. klésati, klę́šem, vb. impf. (Steine) behauen, Z., C.; umetniki so klesali podobe iz mramorja, Erj. (Min.); — konj se kleše, das Pferd schlägt mit dem hinteren Hufeisen an das vordere an, Z.; — prim. kresati.
  5. klesk, m. = lešnikar, der Nusshäher, Frey. (F.).
  6. klę́sniti, klę̑snem, vb. pf., Šol., C.; pogl. klecniti.
  7. klẹ̑st, m. 1) die Abästung, C., M.; — 2) abgehauener Ast, ogr.- C.
  8. klẹ̑stək, -stka, m. abgehauener Ast, Bes.
  9. klẹstı̑łnik, m. langes, am Ende gekrümmtes Hackmesser, Svet. (Rok.); das Abästmesser, Cig., Kr., Goriš.
  10. klẹ́stiti, -im, vb. impf. 1) behacken, behauen; drevje k.; abhacken; veje k., Cig.; — 2) prügeln, Cig.; — 3) derb auftretend einhergehen, C.
  11. klẹ́stniti, klẹ̑stnem, vb. pf. 1) beschneiden, abästen, C.; — 2) schlagen, C.
  12. klẹ́striti, -im, vb. impf. = klestiti, BlKr.- DSv.
  13. 1. klẹ̀šč, klẹ́šča, m. die gemeine Zecke oder der Holzbock (ixodes ricinus), Cig., Jan., Mik., Erj. (Ž.); — prim. klošč.
  14. 2. klẹ̑šč, m. = kleščman, Cerkljanski hribi- Štrek. (LjZv.).
  15. klẹ̑ščar, -rja, m. 1) der beim Pflügen die Pflugnarbe (klešče) hält, Cig., Kr.; tudi: klẹščár; — 2) = rogač, der Hirschkäfer, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — 3) = rak, Erj. (Izb. sp.).
  16. klẹ̑ščarica, f. der Ohrwurm (forficula), Goriška ok.- Erj. (Torb.); — die Scherenassel, Cig.
  17. klẹščáriti, -ȃrim, vb. impf. pri oranju klešče držati, Cig., Kr., Tolm.- Štrek. (Let.).
  18. klẹ́ščast, adj. zangenförmig, Cig., Jan.
  19. klẹ́šče, f. pl. 1) die Zange; beraške k., die Biegzange, V.-Cig.; — v kleščah biti, in der Klemme sein; — die Krebsschere; — die Fresszange, Cig.; — 2) das Charnier an der Sägemühle, V.-Cig.; — 3) "ona lesena kamba, s katero navadno kak dečak mej oranjem navrača plužna kolesca, da prav teko po jamljišči (razoru)", Erj. (Torb.); die Pflugnarbe, Cig.
  20. klẹ̑ščəc, -əca, m. neka vinska trta: der Ortlieber, Vrtov. (Vin.), Rihenberk, Hal.- Erj. (Torb.); beli ali drobni k., Trumm.; rumeni, modri k., C.
  21. kleščək, -čka, m. = lešnikar, der Nusshäher, C.; — prim. klesk.
  22. klẹ́ščevəc, -vca, m. okleščeno deblo, Št.
  23. klẹščevína, f. der Wunderbaum (ricinus), Cig.
  24. klẹ́ščice, f. pl. dem. klešče; 1) kleine Zange; — 2) der Kloben in der Uhr, Cig. (T.), C.; — 3) eine Art Falleisen, vzhŠt.- C.
  25. klẹ́ščiti, -im, vb. impf. = kleščariti, C.
  26. klẹ̑ščnica, f. die Zangenhälfte, M.
  27. klẹ̑ščnik, m. 1) großer Vorderzahn, Cig., M.; mlečni kleščniki, Nov.; — 2) = dlesk, C.; — 3) oni kolček na plužni, za katerega drži pri oranju kleščar, Gor.; — prim. klešče 3).
  28. klẹ̑štra, f., Cig., Erj., C.; nav. pl. kleštre, das Kummetholz, die Kummetklammer, Mur., Cig., C.; lesena kamba v konjskem homotu, Kr.- Erj. (Torb.); — kleštra, psovka za nerodnega človeka, Kr.- Erj. (Torb.), ali živinče, C.; — prim. bav. klöster, ki je iz slov.; prim. klešče, Erj. [Torb.].
  29. 1. klẹštráti, -ȃm, vb. impf. abschlagen, abästeln, Jarn., BlKr.; — prim. klestiti.
  30. 2. klẹštráti, -ȃm, vb. impf. ungeschickt gehen, Z., Gor.; — prim. kleštra.
  31. klẹ́štriti, -im, vb. impf. = klestiti, ogr.- C.
  32. klẹ̑štrnja, f. der eine Theil der Kummetklammer, C.
  33. klẹ̑štrnjak, m. = kleštre, C.
  34. klẹtár, -rja, m. der Kellermeister, C.; — der Kellner, Guts., Mur., Cig., Jan., C., nk.; (naglaša se tudi: klẹ̑tar).
  35. klẹtaríca, f. die Kellnerin, Guts., Mur., Cig., Jan., C., nk.; (naglaša se tudi: klẹ̑tarica).
  36. klę́ti, kółnem, vb. impf. 1) fluchen; eden moli, drugi kolne; k. s hudičem, s šentom, itd., solche Worte aussprechend fluchen, C.; k. koga, jemanden verfluchen, fluchend schelten; očeta, mater k.; — 2) k. se, schwören, schwörend betheuern, Dict., Cig., C.
  37. klẹ̑tka, f. 1) der Käfig; k. polna vrabcev, Dalm.; — der Vogelschlag, Meg., C.; ptiče v kletko loviti, Dol., jvzhŠt.; — 2) eine Art Weinpresskasten, C.
  38. 1. klẹ̑tnik, m. = kletar, Guts., Cig.
  39. 2. klę̑tnik, m. der Flucher, kajk.- Valj. (Rad).
  40. klę̑tvina, f. das Fluchen, Cig., Šol.; med največe grehe šteje naš narod kletvino, LjZv.; — der Fluch, Mur., Cig., Jan.; s strupom kletvine sebe ubiti, Valj. (Rad); tudi: kletvína.
  41. klę̑vəc, -vca, m. = preklinjavec, Mur., Jan.
  42. klevetáti, -ȃm, vb. impf. = obrekovati, C., nk.; — stsl.
  43. klevetnik, m. = obrekovavec, nk.; — stsl.
  44. klę̑vsa, f. schlechtes Pferd, Mik. (Et.).
  45. klı̑c, m. der Ruf, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.
  46. klíca, f. der Keim, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); zobova k., der Zahnkeim, Erj. (Som.); pren. nova k. izprijenosti, Zv.; — der Keimtrieb, Cig., Jan., C.
  47. klicȃj, m. das Ausrufungszeichen, Cig., Jan., nk.
  48. klicáłən, -łna, adj. klicȃłni sklon, = klicalnik, Mur.; klicalno povelje, die Einberufungsordre, DZ.; klicalni rok, der Einberufungstermin, Cig.
  49. klicȃłnik, m. der Vocativ ( gramm.), Cig., Jan., nk.
  50. klícanje, n. das Rufen; k. na Boga, die Anrufung Gottes, Krelj; k. na boj, die Herausforderung zum Kampfe, Cig.
  51. klicár, -rja, m. der Rufer, der Ausrufer, der Herold, der Verkündiger, Cig., Jan., C., Ravn., Zora, Navr. (Let.), Bes.
  52. klicáriti, -ȃrim, vb. impf. = za klicarja biti, Bes.
  53. 1. klícati, klı̑čem, vb. impf. rufen; na pomoč, na pomaganje k., um Hilfe rufen; pijače k. v krčmi, ein Getränk verlangen, Jurč.; po imenu k., beim Namen rufen, nennen; — anrufen: Boga k., duhove k.; anrufen: v Boga k. ob sili, Ravn.; na Boga k., Krelj, Trub., Dalm.; na svetnike k., Z.; na boj k., zum Kampfe herausfordern; pod orožje k., das Aufgebot ergehen lassen, Cig.; k. koga na pravico, zur Verantwortung ziehen, Z.; namestnika k., den Ersatzmann einberufen, DZ.; — laden, Cig.; na pir k., Z.; — locken, Cig.; sovo klicati s čovinkom, jvzhŠt.; — aufrufen: po vrsti k., Cig.; — verkündigen, verlautbaren, Cig.; k. po občinah zakon, Levst. (Nauk); ure k., die Stunden abrufen, Cig.; — nennen, k. se, heißen, Cig., Jan.; Pravi Bog se kliče Bog ljubezni, Preš.; (menda po it. chiamarsi).
  54. 2. klícati, -cam, -čem, vb. impf. = kliti, ogr.- C., Z.
  55. klicȃvəc, -vca, m. der Rufer, Mur., Cig., Jan.; glas klicavca v puščavi, C.
  56. klicenòs, -nǫ́sa, m. der Keimträger, Cig. (T.).
  57. klı̑č, m. das Rufen, C.; — die Versteigerung: na klič staviti, öffentlich versteigern, C., Ist.- Nov.; če bodeš tako gospodaril, prideš hitro na klič, (= propade ti, kar imaš), Vrsno- Erj. (Torb.).
  58. klíčən, -čna, adj. Keim-, Cig., Tuš. (B.), Cig. (T.).
  59. klíčica, f. dem. klica; das Keimchen, ogr.- C.
  60. klı̑čje, n. coll. 1) Keime, C.; — 2) belo kličje, das Täschelkraut (thlaspi perfoliatum), Medv. (Rok.).
  61. klı̑čnica, f. das Keimloch, Cig. (T.), Tuš. (B.).
  62. klı̑čnik, m. das Keimbläschen: iz mehurčiča se razvije klica, zato ga imenujemo kličnik, Erj. (Izb. sp.).
  63. klı̑k, m. der Ruf, Jan.
  64. 1. klíka, f. der Keimtrieb ( z. B. des Getreides), C., Z.
  65. klíkniti, klı̑knem, vb. pf. ausrufen, Jan., nk.
  66. kliktáti, -ȃm, vb. impf. schreien (vom Adler), Mik. (Et.).
  67. 1. klìn, klína, m. 1) = zagozda, der Keil, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) der Pflock, der Döbel, der Holznagel, der Bolzen; klin s klinom, = ein Keil treibt den andern; klin se s klinom izbija, Jurč.; na klin obesiti, auf den Nagel hängen; — die Leitersprosse.
  68. 2. klìn, -ína, m. = 2. klen, Gor.
  69. klı̑nar, -rja, m. der Pflock- oder Nagelschneider, Cig.
  70. klínast, adj. 1) keilförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); klinasto pismo, die Keilschrift, Jan., Cig. (T.); klinasto se končevati, sich auskeilen ( min.), Cig. (T.); — 2) pflockartig, holznagelförmig.
  71. klinčȃłnica, f. die Klöppelmaschine, DZ.
  72. klı̑nčati, -am, vb. impf. 1) klince biti (otročja igra), Dol.; — klince premikati po vejicah (otročja igra), BlKr.; — 2) klöppeln, Jan.; na bučah tenke mrežice k., nk.
  73. klı̑nčək, -čka, m. dem. klinec; 1) das Pflöckchen, das Holznägelchen, ein kleiner Bolzen; — klinčki, Zündhölzchen; = netilni klinčki, Jan.; = užigalni klinčki, Cig.; — der Rechenstift, Jan.; — 2) die Nelke (dianthus), Mur., Cig., Jan.; — klinčki, Gewürznelken, Mur., Št.
  74. klı̑nčič, m. die Nelke (dianthus), Tuš. (B.).
  75. klı̑nčkati, -am, vb. impf. klöppeln, Cig.
  76. klínčkovəc, -vca, m. der Nelkenstock, Jan.
  77. klı̑nčnica, f. 1) das Nelkengewächs, Jan., Cig. (T.), Nov., Tuš. (B.); — 2) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  78. klı̑nəc, -nca, m. dem. klin; 1) das Pflöckchen, der Stift, der Holznagel; — der Griffel, Jan.; — der Klöppel (bei der Verfertigung der Spitzen), Cig., Jan.; — 2) die Nelke, Cig., C.; divji (rdeči in beli) k., C.; pasji k., C.; die Lichtnelke (lychnis), C.; — 3) klinci, Gewürznelken, Mur., Cig., Jan.
  79. klīnika, f. zavod, v katerem se dejansko uči zdravljenje bolnikov, die Klinik.
  80. klíniti, klı̑nim, vb. impf. 1) Pflöcke setzen, Z.; — 2) = siliti: klinijo nas, da bi delali cesto, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) keilen, spitzen, Cig.; — (Getreide) schroten, Mur.; beim Verzehren des Kernobstes die Kerne wegwerfen, Mur., C.; — k. se, sich auskeilen ( min.), Cig. (T.).
  81. klínja, f. die Klinge, Cig., DZ.; das Blatt einer Säge, Cig.; der Blockmeißel der Schmiede, Cig.; — iz nem.
  82. klı̑nje, n. coll. Pflöcke, Holznägel, Mur.
  83. klı̑nkati, -am, vb. impf. klimpern, Cig.
  84. klinkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, C.
  85. klinktáč, m. der Schreiadler (aquila naevia), C.
  86. klinktáti, -tȃm, vb. impf. schreien wie der Adler: orel klinkta, C.; — prim. kliktati.
  87. klinolìk, -líka, m. das Sphenoid, h. t.- Cig. (T.).
  88. klíp, m. der Maiskolben, Tuš. (R.), SlN.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  89. klı̑pka, f. der Stockfisch (gesalzen und getrocknet), Erj. (Ž.); — prim. hs. klipka, der Kolben.
  90. klisati, -am, vb. impf. galoppieren, kajk.- Mik.
  91. klistīr, m. v zadnjico vbrizgano zdravilo, das Klystier.
  92. klistīrati, -am, vb. impf. ( pf.) klystieren.
  93. klíti, klíjem, vb. impf. keimen, hervorsprießen; vijolice klijejo iz zemlje.
  94. klítje, n. das Keimen, C.
  95. klı̑vcati, -am, vb. impf. = klivkati (o psu), Poh.- Glas.
  96. klı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. stöhnen, ächzen, C.; schluchzen, M.; winseln, keifen, C.; pes, pura klivče, ogr.- Valj. (Rad).
  97. kljəváti, kljújem, vb. impf. = kljuvati, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  98. kljùb, I. adv. zum Trotz: k. delati komu, = kljubovati, jemandem Trotz bieten, Cig.; — II. praep. c. dat. trotz; k. prepovedi; tudi: v kljub (vkljub); — prim. kljubu.
  99. kljubȃj, m. na kljubaj, zum Trotz, Nov.
  100. kljúbati, -am, vb. impf. trotzen, V.-Cig., Šol.

   30.248 30.348 30.448 30.548 30.648 30.748 30.848 30.948 31.048 31.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA