Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (30.601-30.700)

  1. klapoȗšəc, -šca, m. ein Thier mit einem Schlotterohr, Cig.; — človek, kateremu uha klapajo (psovka), Dict., C., M., BlKr.
  2. klapoúšən, -šna, adj. schlappohrig, Jan.; — mit gesenktem Haupte, niedergeschlagen ( z. B. vor Scham): klapoušno hodi, vzhŠt.- C.
  3. klapoȗška, f. 1) die Schlappohrige, M.; — 2) die Ohrfeige, C.
  4. klapoȗškati, -am, vb. impf. Ohrfeigen versetzen: k. koga, Mur., C.
  5. klapoȗšnica, f. 1) die Schlappohrige, Cig.; — 2) die Ohrfeige, Mur., Cig., Jan.
  6. klapoȗšnik, m. der Schlappohrige, Cig.
  7. klapoúšniti, -ȗšnem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen, Cig.
  8. klapoúzniti, -ȗznem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen: k. koga, Mur.
  9. klarinēt, m. glasbeno orodje, die Clarinette.
  10. klarinētar, -rja, m. der Clarinettist, Zora.
  11. klȃriš, m. die Koralle, ogr.- C.; — iz madž.
  12. klȃruš, m. die Perlenschnur, kajk.- Valj. (Rad); — prim. klariš.
  13. klȃs, klȃsa, klasȗ, m. die Aehre; pšenični, rženi k.; — koruzni k., der Maiskolben, BlKr., jvzhŠt.
  14. klasáti, -ȃm, vb. impf. Aehren ansetzen, Nov.
  15. klȃsčək, -čka, m. dem. klasek.
  16. klȃsək, -ska, m. dem. klas, das Aehrchen.
  17. klȃsən, -sna, m. der Monat Juni, C.
  18. klasìč, -íča, m. = klasek, Cig., Jan.
  19. klāsik, m. zgleden pisatelj (posebno starih Grkov in Rimljanov), der Classiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  20. klası̑nəc, -nca, m. der Aehrenkolben, C.; — der entkernte Maiskolben, C.
  21. klāsiški, adj. classisch, Jan.; klasiška metrika, Cv.
  22. klasíti se, -ím se, vb. impf. in Aehren schießen, sich ähren, Cig., Jan., Slom.- C., vzhŠt.- Kres, Dol.
  23. klasjè, n. coll. die Aehren; v k. iti, Aehren ansetzen, sich ähren, Cig., Jan.; — die Aehrenlese, die Chrestomathie, Cig. (T.); — klȃsje, Št.
  24. klasníca, f. 1) bilka, ki ima klas, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) das wollige Honiggras (holcus lanatus), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  25. klasnjáča, f. die Aehrenkoralle (madrepora), Erj. (Z.).
  26. klasováti, * -ȗjem, vb. impf. = klasiti se, in Aehren schießen, Jan., C.; tudi: k. se, Gor.; bilo je ravno spomladi, ko se je začelo žito klasovati, Pjk. (Črt.).
  27. klasovẹ́ti, -ím, vb. impf. = klasiti se, Ravn.
  28. klasǫ̑vje, n. = klasje, Mur., Cig., Jan.; k. pobirati, Jsvkr.; klasovjè, kajk.- Valj. (Rad).
  29. klásti, kládem, vb. impf. legen, Mur., Krelj- M., Trub.; testo v peč k., Soška dol.- Erj. (Torb.); k. si grahovico pod vzglavje, Npreg.- Erj. (Torb.); živini k., dem Vieh Futter vorlegen, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.), Vrt., Gor.; Klast voličem hlapci šli, Npes.-K.; čebelam k., Por.; — v strah k., in Furcht versetzen, Ben.- Kl.
  30. klasȗnəc, -nca, m. = klasinec, der Maiskolben, BlKr.
  31. klaš, m. der Andorn (marrubium), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).
  32. klat, m. = blato, Guts.; — prim. srvn. quât, Koth, C.
  33. kláta, f. les, ki se svinjam pod vrat obeša, da ne morejo bežati, kajk.- Valj. (Rad).
  34. klatáriti se, -ȃrim se, vb. impf. herumschwärmen, sich herumtreiben.
  35. klatárski, adj. sich herumtreibend: k. pes, herrenloser Hund, BlKr.
  36. klȃtež, m. der Landstreicher, der Vagabund; poulični k., der Gassenbube, Cig.
  37. klateževáti, -ȗjem, vb. impf. vagabundieren, Jan. (H.).
  38. kláti, kǫ́ljem, vb. impf. 1) stechen: kolje me po trebuhu, po črevih, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan.; — peinigen, quälen: skrbi me koljejo, Cig.; vest me kolje, Jan.; — 2) beißen: k. se, sich beißen: psi se koljejo; kämpfen, sich schlagen: na Turškem se koljejo; — hadern, Cig.; — 3) schlachten; svinje k.; danes koljemo, heute wird bei uns geschlachtet; — 4) spalten, Mur., Cig., Jan.; drva k., Cig., Dol.- Levst. (Rok.); orehe k., Nüsse knacken, Cig.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig.; — 5) schlagen, vzhŠt.; toča je začela klati, Kres; ura je polnoči klala, Mariborska ok.
  39. klátiti, -im, vb. impf. herabschlagen; sadje, želod z drevja k., zvezde klati, er ist himmelhoch, Cig.; z rokami k., mit den Händen herumschlagen, jvzhŠt.; — 2) k. se, sich herumtreiben, vagabundieren.
  40. klativı̑tez, m. irrender Ritter, der Abenteurer, Cig., Jan., C., nk.
  41. klatje, n. = blato, Guts. (Res.)- Mik.; — prim. klat.
  42. klȃvəc, -vca, m. 1) der Schlächter, Mur., Cig., Jan.; — 2) ein Werkzeug der Korbflechter, Mik.
  43. klavīr, m. glasbeno orodje, das Clavier.
  44. klavīrar, -rja, m. der Claviermacher, Cig.
  45. klavīrnik, m. der Clavierspieler, Cig.
  46. klávrn, adj. missmuthig, niedergeschlagen, trübsinnig.
  47. klávrnež, m. klavrn človek, SlN.
  48. klávrnik, m. klavrn človek, Jan.
  49. klȃvsati, -am, vb. impf. = kavsati, M., Z.
  50. klávsniti, klȃvsnem, vb. pf. = kavsniti, Jan., C., M.
  51. klȃvščina, f. 1) der Schlächterlohn, Cig.; — 2) das Schlachtopfer, Mur., Jan., Ravn.
  52. klavzáti, -ȃm, vb. impf. = krevsati, einhertrotten: nemarno klavzajoč konj, Jurč.
  53. klāvzula, f. omejujoč pristavek, die Clausel, Cig. (T.).
  54. klȃvža, f. die Klause, Cig., Jan.; — iz nem.; pogl. zatvornica.
  55. klȃvžar, -rja, m. = lešnikar, der Tannenhäher, der Nusshäher (caryocatactes nucifraga), C., Frey. (F.), Gor.
  56. klę́canje, n. das Wanken, das Wackeln (beim Gehen).
  57. klę́cati, -cam, -čem, vb. impf. 1) mit den Füßen knicken, in die Knie sinken, Cig., C., Dol.- Mik.; konj kleca, Soška dol.- Erj. (Torb.); konji klecajo pod težkim bremenom, Vrt.; — hinken, C.; knicken: kolena, noge mi klecajo, M., Soška dol.- Erj. (Torb.); — wackeln: stol kleca, Notr.; miza kleče, C.; — zuschnappen (vom Schnappmesser): nož kleca, Z.; — 2) wackeln machen, schütteln, Šol., C.; stol k., BlKr.; — k. iz koga kaj, jemandem etwas zu entreißen suchen, C.; — k. se, wackeln: zob se mi kleca, BlKr., (kleče) Soška dol.- Erj. (Torb.).
  58. klę́cav, adj. beim Gehen knickend, knickbeinig, Cig.; klecava noga, der Knickfuß, Cig.
  59. klę́cavəc, -vca, m. klecav človek, Krelj- M.
  60. klę́cniti, klę̑cnem, vb. pf. im Gehen in die Knie sinken, eine knickende, hinkende Bewegung machen, C.; — wanken: voz je klecnil, Z.
  61. klę̑č, m. 1) die Klippe, Cig. (T.), C.; — 2) die Sandbank, die seichte Stelle, (an der z. B. ein Floß stecken bleiben kann): klečev se ogibati, v kleče zaiti, C., Savinska dol.; — kleči, prodnata mesta po njivah: po klečeh, Savinska dol.- C.
  62. klę̑č, -ı̑, f. = kleč m., Jan., Rut. (Zg. Tolm.).
  63. klę́ča, f. = kleč m., Cig., M., Z.
  64. klečȃłnik, m. = klečalo, Cig.
  65. klečálọ, n. der Betstuhl, Mur., Cig., Jan.; der Betschemel, vzhŠt.
  66. klečánja, f. schlechter, kleiner Keller, SlGosp.- C.; — prim. klet.
  67. klę́čati, -ím, vb. impf. knien; kleče prositi, auf den Knien, fußfällig bitten, Cig., Jan., nk.
  68. klečę́čki, adv. kniend, Prip.- Mik., jvzhŠt., BlKr.
  69. klečeplȃstvọ, n. das Kriecherthum, C.; — die Frömmlerei, SlN.
  70. klečeplàz, -pláza, m. der Kriecher, C.; — der Frömmler, SlN.
  71. kléčet, -ę́ta, m. 1) = kleče, Svet. (Rok.); — 2) schotterige Stelle im Acker, Gor.
  72. klečę̑tast, adj. schotterig, Svet. (Rok.); — prim. klečet m. 2).
  73. klẹčína, f. das Kämmerlein, Mur.; — prim. klečanja, klet.
  74. klečník, m. = klečalo, der Betstuhl, V.-Cig.
  75. 1. klečnják, m. der Kniepolster, Cig.
  76. 2. klẹčnják, m. der Vorkeller, C.
  77. klefetáti, -etȃm, -ę̑čem, vb. impf., C., pogl. klepetati.
  78. klèh, kléha, m. der Hauzahn des Schweines, kajk.- Valj. (Rad).
  79. klẹ̑j, klẹ̑ja, klẹjȃ, m. 1) das Erdharz, Mur., Jan., DZ., Mik. (Et.); — 2) der Leim, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; kostni k., der Knochenleim, Erj. (Som.); ribji k., die Hausenblase, Cig., C. (po rus.); — 3) die Pechnelke (lychnis viscaria), C.; (kleg, Tuš. [R.], Jan.); — 4) neka riba: der große Haberfisch, Jarn.
  80. klẹjár, -rja, m. der Leimsieder, Cig., Jan.
  81. klẹjárnica, f. die Leimsiederei, Jan.
  82. klẹ̑jast, adj. leimicht, klebrig, Cig., Jan., C.
  83. klẹjàt, -áta, adj. leimig, Cig., Jan.
  84. klẹ́jati, * -am, vb. impf. = klejiti, Mur., Cig., Jan.
  85. klẹ̑jəc, -jca, m. der kittet, leimt, der Kitter, Cig.
  86. klẹ́jev, adj. Leim-, Cig.; kl. slaj, das Leimsüß, Cig. (T.).
  87. klẹjevína, f. der Leimstoff, Cig. (T.), C.
  88. klẹjı̑łnik, m. der Leimpinsel, Cig.
  89. klẹjíti, -ím, vb. impf. leimen, pappen, kitten, Cig., Jan.; klejen papir, geleimtes Papier, DZ.; — gummieren, Cig. (T.).
  90. klẹ̑jnat, adj. leimig, Nov.
  91. 1. klę̑k, m. 1) die Kniewippe, Telov.; — 2) ein gekrümmter Sprössling, Z.; — 3) = kljuka, die Klinke, Jan.
  92. 2. klèk, kléka, m. v kletvicah (kakor: šent, vrag itd.): menda ne bo gozdarja več klek prinesel, bil je že klek, lejte kleka! i. dr., Jurč.; ti klek babji! BlKr.
  93. 3. klek, m. = drevo življenja (thuja), Tuš. (B.).
  94. klę́ka, f. 1) ein elendes Pferd, die Schindmähre, Cig., Jan., Soška dol.- Erj. (Torb.), Polj.; sedlo tako lepo stoji na koščenem hrbtišču njegove kleke, Jurč.; — 2) eine magere Kuh, C.; — 3) grčasta krivina na drevesu, Notr.
  95. klę́kast, adj. 1) verkrümmt: klekasto drevo, Notr.; prim. kleka 3); — 2) hinkend, Z.
  96. 1. klę́kati, -am, vb. impf. in die Knie sinken, beim Gehen knicken, wanken, Z., ogr.- Mik.; k. v napadu, Kniewippen im Ausfall machen, Telov.
  97. 2. klę́kati, -am, vb. impf. eine gewisse Art zu nähen, prim. klekanje; — = klekljati, Z.; uči šivati, klekati, Dict.
  98. klekəc, -kca, m. der Braunspat, Cig.
  99. kleketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klappern, Z.; — krächzen, Jan. (H.).
  100. klę́kljati, -am, vb. impf. Spitzen klöppeln, Cig.; — prim. nem. glöckeln = klöppeln.

   30.101 30.201 30.301 30.401 30.501 30.601 30.701 30.801 30.901 31.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA