Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (30.348-30.447)

  1. kepàt, adj. klümperig, schollig, Cig., Jan.
  2. kę́pati, kę̑pam, vb. impf. 1) mit Schneeballen bewerfen: k. koga; k. se, sich mit Schneeballen bewerfen; — 2) volno k., die Wolle krämpeln und in große Flocken verwandeln, C.
  3. kę̑pəc, -pca, m. 1) der Bürzel, der Hühnersteiß, C.; — 2) der Zwerg, Cig., Jan.; ( hs.); — 3) die Kolbenhirse, Cig.
  4. kepę̑n, m. das große Wiesel, das Hermelin (mustelina erminea), Frey. (F.).
  5. kepenjek, m. = plašč, C.; — prim. madž. kopenyeg.
  6. kę́pica, f. dem. kepa; das Klümpchen.
  7. kę́piti, -im, vb. impf. 1) ballen, Cig.; k. se, sich ballen: sneg se kepi, Cig.; — ( pren.) k. se, sich patzig, wichtig machen, sich aufblasen, Lašče- Levst. (M.).
  8. kepljenik, m., KrGora, pogl. kupljenik.
  9. kę̑r, m. der Fels, Z., Gor.; eine felsige Erhöhung, Savinska dol.
  10. kẹ̀r, I. conj. weil, da, denn; zato, ker —, deshalb, weil —; — II. pron. rel. = kir, ki, Krelj; — "ker entspricht wohl einem altslov. kъdeže", Mik. (V. Gr. IV. 129.).
  11. kerāt, m. das Hornsilber (Kerat), Cig. (T.).
  12. kerlę́jš, m. znamenje, pri katerem z mrličem postoje ter molijo pogrebci, Polj.; — prim. cerkveni: kyrie eleison!
  13. kērub, m. neka vrsta angeljev, der Cherub, Cig., Jan.
  14. kə̀s, kəsà, m. die Reue, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad), nk.; kes in pes, oba grizeta, Z.
  15. kəsȃn, -snà, adj. säumig, langsam; k. pri delu, C.; k. za delo, Dol.; kesna pokora, C.; k. plačnik, Cig.; otročja reja je najkesnejša, Jurč.; kesne glave biti, ungelehrig, ein langsamer Kopf sein, Cig., Nov.; po kesnem, langsam, Cig.; — spät, Mur., Cig., Jan.; kesni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; kesno je že, es ist schon spät; kesna seva, prazna škrinja, Z.; kesneje, später, C.; — kȃsni, compar. kášnji, kəsnẹ̑ji, kəsnẹ̑jši, Cv., C.; — tudi: kə̀sən.
  16. kəsáti se, -ȃm se, vb. impf. Reue empfinden; k. se zavoljo česa; bereuen: k. se grehov; (k. se, trauern: kę́še se za rajnega, vzhŠt.- C.).
  17. kəsȃvəc, -vca, m. der Reuige, Valj. (Rad).
  18. kəsnè, -ę́ta, m. der Säumige, Z.
  19. kəsnẹ̑la, f. die Säumige, Z.
  20. kəsnẹ̑nje, n. das Säumen, Cig.
  21. kəsnẹ́ti, -ím, vb. impf. säumen, säumig sein, Cig., Navr. (Kop. sp.), Rez.- Kl.; s svojim prihodom kesni, (kasni) Krelj.
  22. kəsníti se, -ím se, vb. impf. = kesneti, (kas-) Krelj.
  23. kəsnı̑vəc, -vca, m. der Zauderer, (kas-) Cig.
  24. kəsnóba, f. das Säumnis, Cig., Bas.
  25. kəsnoglàv, -gláva, adj. ungelehrig, stumpfsinnig, Jan.
  26. kəsnọ̑st, f. die Saumseligkeit, Dict., Cig., Jan.; — die Späte, Cig., Jan.
  27. kəsnóta, f. = kesnost, Jan.; Bog pretehta pri grehu naglost in kesnoto, Slom.
  28. kəsnováti, -ȗjem, vb. impf. säumen, zögern, langsam sein, Mur., Jan., C.
  29. kəsnovȃvəc, -vca, m. der Langsame, Jan.
  30. keša, f. = torba, C., SlGor.; — prim. hs. kesa, Beutel, iz tur.
  31. kẹšè, -ę́ta, m. der Zwerg, Z.
  32. kẹ̑šək, -ška, m. der Zwerg, C., (kešik) Rib.- M.; (kejšek) Rib.- Cig.
  33. kēšica, f. dem. keša, vzhŠt.
  34. kəšnjáti, -ȃm, vb. impf. = obotavljati se, počasno napravljati se (na kako delo), Krn ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  35. kę̑ta, f. eine aus Flechtwerk und Lehm (Koth) gemachte Winzerhütte, ob Muri- Trst. (Let. 1874. 69.).
  36. kətę́ri, pron. = kateri, Cv., DSv.; — prim. Cv. II. 5.
  37. kę́tina, f. die Kette; — iz stvn. chetina, Mik. (Et.); pogl. veriga.
  38. kę́tinica, f. dem. ketina; — zlata k. = grenkuljica (glechoma), Tuš. (B.).
  39. kę̑tiš, m. 1) der Bewohner einer keta, Trst. (Let.); — 2) der Mitwinzer, C.; — 2) der Gefährte, der Genosse, C.; — prim. keta.
  40. kę̑tišati se, -am se, vb. impf. Umgang pflegen, ob Muri- C.
  41. kę̑tuš, m. = ketiš 1), C.; = tovariš, kajk.- Valj. (Rad).
  42. kę̑včica, f. 1) eine Art Dohle, C.; — 2) der Kibitz, C.; — prim. kevkati.
  43. kę̑vh, m. der Kropf, Gor.
  44. kę̑vkati, -am, vb. impf. verdrießliche Laute von sich geben, "penzen", Št.- Z., C.
  45. kę́vžih, m., Z., Strp., (kevžeh) Cig.; pogl. kelžuh.
  46. keznȃnik, m. pol vagana, ali po nekaterih krajih četrt vagana; stara mera na Goriškem in Vipavskem, Erj. (Torb.), C.; — pogl. kaznenik.
  47. kì, pron. rel. indecl. v padežih, razen imenovalnika, z dotičnimi krajšimi oblikami osebnega zaimka 3. os.: ga, je, mu, ji, itd.; der, welcher; mož, ki nas je videl, žena, ki smo jo videli; predlog stoji pri zaimku 3. os.: prijatelji, ki smo pri njih bili, Levst. (Sl. Spr.); oči, ki nebeško veselje igra po njih, Ravn.- Mik.; — prim. ker, kir.
  48. kí, ka, ko, pron. = kateri, Krelj, na vzhodu; ki vrag! wer Teufel! Mur.; ki vrabec je to prel! Vrt.; ki ti je vran! jvzhŠt.; v ko selo prišla, na to kolo prela, Ist.- Jan. (Slovn.); s kem — s tem, je — desto, Mik. — prim. stsl. kyj.
  49. kı̑bla, f. der Kübel, die Döse, Cig., Jan.; posoda za mast ali maslo, BlKr.; — iz nem.
  50. kı̑c, m., pogl. kijec.
  51. kìč, kíča, m. = kačka, čop, zatrep, der Dachwalm, Pivka ( Ravn.)- Cig.; — prim. 1. kika.
  52. kidáč, m. der Mister, der Mistlader; der Schneeschaufler.
  53. kidȃłnica, f. die Mistgabel, Z.; = pl. kidalnice, Cig.
  54. kídanje, n. das Wegräumen (des Mistes, Schnees).
  55. kídati, kı̑dam, vb. impf. herauswerfen, aus dem Wege werfen, wegräumen; gnoj iz hleva, izpod živine k., ausmisten; pojdi kidat; sneg s ceste k., Schnee von der Straße wegschaufeln; — kopo k., einen Kohlenmeiler ausladen (ausstoßen), Cig.; — sveča (se) kida, die Kerze rinnt, Cig.
  56. kídavəc, -vca, m. der Räumer, der Schaufler, der Mister, Cig., Jan.
  57. kı̑h, m. 1) das einmalige Niesen, der Nieser, Cig., Jan., SlN.; na kih reci: Bog pomagaj! C.; — 2) die Niesesucht, der Schnupfen, Jan., Prip.- Mik., Svet. (Rok.).
  58. kiháč, m. der Nieser, Cig.
  59. kihálọ, n. 1) das Niesemittel, das Niesepulver, Cig., Jan.; — 2) der Nieser, Cig.
  60. kíhati, kı̑ham, -šem, vb. impf. niesen; — prusten, Cig.; polh kiha, jvzhŠt.
  61. kíhavəc, -vca, m. der Nieser, Mur., Cig., Jan.
  62. kíhavica, f. 1) die Niesesucht, der Schnupfen, Mur., Jan., C.; — 2) die Nieswurz (helleborus), C.
  63. kíhavka, f. 1) die Nieserin, Cig.; — 2) die Nieswurz, Danj., Mur., Cig., Jan.
  64. kı̑havt, m. der Nieser, Cig., Jan.
  65. kı̑həc, -hca, m. 1) = kih 1), Jan. (H.); — 2) das Fioringras (agrostis stolonifera), Jan., C., Nov., Vrt.
  66. kı̑hljaj, m. = kih 1), Jan. (H.).
  67. kíhniti, kı̑hnem, vb. pf. einmal niesen; kihniti se mi hoče, es ist mir nieserlich, Cig.
  68. kı̑hra, f. die Kicher- oder Zisererbse, Mur., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  69. kı̑j, m. 1) ein großer Holzschlägel, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Gor., Št.; — die Keule, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Maiskolben, Gor.- Cig.
  70. kijáč, m. = kij 1), M., Z., Rez.- Baud.
  71. kijáča, f. 1) = kij 1), C.; — 2) ein Knotenstock, Habd.- Mik., C.
  72. kı̑jast, adj. schlägelartig, C.; — keulenförmig, kolbenförmig, Jan., Cig. (T.).
  73. kijáš, m. kijaši, keulenförmige Käfer (clavicornia), Erj. (Ž.).
  74. kı̑jčək, -čka, m. dem. kijec; kleiner Schlägel: bobenski kijček, der Trommelschlägel, Cig.; kijčki pri klavirju, die Hämmerchen beim Clavier, Slom.
  75. kı̑jəc, -jca, m. dem. kij; 1) der Holzschlägel, Guts., Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.; — der Knüttel, Cig.; — 2) der Zapfen am Nadelholze, Cig.; — entkernter Maiskolben, vzhŠt.- C.; — izreka se nav. kı̑c; (kijèc, vzhŠt.).
  76. kijenǫ̑səc, -sca, m. der Keulenträger, Cig., Jan.
  77. kíkati, kı̑kam, -čem, vb. impf. 1) heiser sein, C., Z.; — 2) k. se, kichern: kaj se kičeš? Krn ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  78. kíkavəc, -vca, m. die Misteldrossel (turdus viscivorus), C.
  79. kikədaj, adv., nam. kje kedaj, dann und wann, Poh.- SlN.
  80. kíkəlj, -klja, m. das Ende, der Zipfel, ogr.- C.; — prim. 1. kika.
  81. kikirík, m. das Hahnengeschrei, Cig., Jan.
  82. kikiríkati, -kam, -čem, vb. impf. krähen (vom Hahne); petelin dan kikirika, der Hahn kräht den Morgen aus, Cig.
  83. kı̑kla, f. der Weiberrock; — iz nem. "Kittel".
  84. kı̑kravəc, -vca, m. der Hahn, KrGora.
  85. 1. kíla, f. 1) der Hodenbruch; — 2) der mit einem Leibschaden Behaftete, M.; — feige Memme, M.; — 3) der Auswuchs an einem Baume, Mur., Cig.
  86. 2. kīla, f. = kilogram, kilo.
  87. kílav, adj. 1) mit einem Bruch behaftet; — 2) schwächlich; kilavo dete; mehkužnost rodi kilave otroke, Vrtov.; k. ptič, (ki je še v gnezdu), Cig., BlKr.; k. fantič, unreifer Bursche, BlKr.; — schlecht: kilavo sadje, kilava pšenica, vzhŠt., ogr.- C.; kilavo jajce = klopotec, Polj.
  88. kílavəc, -vca, m. 1) der Bruchkranke, Mur., BlKr.; — ein noch nicht flügger Vogel, Kras- Štrek.; — 2) der Schwächling, Cig., BlKr.; — 3) ein unreifes, missgestaltetes Ding, Mur., BlKr.; — 4) der Pflaumenmisswachs (= rožič), Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 5) kilavci, eine Art Doppelspeisegefäß für Hirten, Notr.; — 6) kilavec, der Odermennig (agrimonia eupatoria), Medv. (Rok.); — goli k., das kahle Bruchkraut (herniaria glabra), Medv. (Rok.).
  89. kílavka, f. neka hruška: die Wasserbirne, die Schmalzbirne, Cig.; die Musikantenbirne, jvzhŠt.
  90. kílavnik, m. der Sanikel, das Bruchkraut (sanicula), Cig.
  91. kíle, -eta, n. snet pri turščici, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  92. kı̑łəc, -łca, m. 1) nackter Vogel, Cig.; — 2) = kembelj na tehtnici, Krn- Erj. (Torb.).
  93. kiłnják, m. neka trava za kilavo deco, C.
  94. kīlo, m. indecl. das Kilo, pogl. kilogram, Cig. (T.).
  95. kilocẹ̑łnik, m. der Brucharzt, Cig.
  96. kı̑ncati, -am, vb. impf. nicken, Fr.- C.; glava mu je težko kincala, LjZv.; klanec je, konjiča kincata z glavami, Glas.; wackeln, C.; voz kinca, der Wagen wankt (auf holperigem Wege), Z.; vaga kinca, Z.; — nam. kimcati.
  97. kı̑nč, m. der Schmuck, der Zierat, die Zierde, Cig., Jan., nk.; — der Schatz: kinče si spravljati, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. kincs, der Schatz, Mik. (Et.).
  98. kı̑nčati, -am, vb. impf. schmücken, zieren, Cig., Jan., nk.
  99. kínčiti, kı̑nčim, vb. impf. = kinčati, Cig., Zora.
  100. kı̑nčnica, f. der Schmuckkasten, Cig.

   29.848 29.948 30.048 30.148 30.248 30.348 30.448 30.548 30.648 30.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA