Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (30.301-30.400)

  1. kéfa, f. = krtača, Mur., vzhŠt., ogr.; — iz madž.
  2. kefáti, -ȃm, vb. impf. = krtačiti, ogr.- Valj. (Rad); — prim. kefa.
  3. kégəlj, -glja, m. der Kegel, Cig., Jan., Cig. (T.); tudi: kégəł; — iz nem.; pogl. stožec.
  4. kegljáč, m. der Kegelschieber, Jan.
  5. kégljast, adj. = stožkast, kegelförmig, Cig., Jan.
  6. kegljáti, -ȃm, vb. impf. Kegel schieben.
  7. kegljȃvəc, -vca, m. = keglač.
  8. kégljəc, -gljəca, (-gəljca), m. dem. kegelj.
  9. kèh, kę́ha, m. 1) = kih, das einmalige Niesen, der Nieser, ogr.- C.; — 2) das Husten der Pferde, vzhŠt.- C.
  10. kẹ̑ha, f. der Kerker, die Keiche, Cig., Kr.; — iz nem.; prim. srvn. kîche, Cv.
  11. 1. kę́həlj, -hlja, m. der Kropf bei Menschen und Thieren, Mur., V.-Cig.; — prim. kehlja.
  12. 2. kę́həlj, -hlja, m. der Schweinshauzahn, vzhŠt.- C.
  13. kehetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. keuchen, husten, lachen, C.; — prim. kehljati.
  14. kę̑hlja, f. der Kropf, Habd.- Mik., Guts., kajk.- Valj. (Rad).
  15. kehljȃk, m. = 2. kehelj, vzhŠt.- C.
  16. kehljáti, -ȃm, vb. impf. keuchen, Mur., C.; hüsteln, Z.; svinje kehljajo, geben röchelnde Laute von sich, Z.
  17. kę́hljav, adj. kropfig, Guts., Mur.
  18. kę́hljavəc, -vca, m. der Kropfige, Mur.
  19. kę́hniti, kę̑hnem, vb. pf. = kihniti, Mur., Volk.- M., Mik.
  20. 1. kę̑ka, f. 1) das reichliche Haupthaar, Z.; — 2) kleiner hölzerner Hammer, C.; — prim. kečka.
  21. kę̑kati, -am, vb. impf. leicht schlagen, C.
  22. kę̑kəc, -kca, m. der Schlägel, C.
  23. kę̑ketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = kekljati, Z.
  24. kę̑kica, f. dem. keka; 1) der Schlägel, der Hammer, C.; — 2) das männliche Glied, C.
  25. kę̑kič, m. mali skržat (cicada orni), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  26. kekljálọ, n. der Stotterer, M.
  27. kekljáti, -ȃm, vb. impf. stottern, Jarn., M., Jap. (Prid.), Valj. (Rad).
  28. kekljȃvəc, -vca, m. der Stotterer, Dict.
  29. kə̀l, klà, m. der Hauzahn (der Schweine), Cig., Jan., Cig. (T.); po drugih slovan. jezikih; prim. češ. kel gen. klu, der Hauer; kę̑l, dolge kelę̑ ima prasec, SlGor.
  30. kę́la, f. die Maurerkelle; — iz nem.
  31. kelák, m. = kel, C.
  32. kę́łdər, -dra, m. iz nem. Keller; pogl. klet.
  33. kę̑ləc, -lca, m. dem. kel, SlGor.- C.
  34. kę́lih, m. iz nem. Kelch.
  35. kəlíti, -ím, vb. impf. leimen, Mur., Cig., Danj. (Posv. p.), BlKr.
  36. kę̑lj, m. utež pri uri, Srpenica pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  37. kəljàst, -ásta, adj. leimicht, Mur., Cig.
  38. kəljástən, -stna, adj. = keljast, Mur.
  39. kəljè, n. der Tischlerleim, Guts., Mur., na vzhodu; parklje potrebujejo, da iz njih kelje delajo, jvzhŠt.; — prim. klej.
  40. kę́łžuh, m. der Husten, die Druse, die "Kehlsucht" der Pferde, Cig., C., Nov.; — iz nem.
  41. kənáti se, -ȃm se, vb. impf. = brandig werden, sich entzünden (o ranah), Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  42. kę́ncəlj, -clja, m. die Klette (lappa), Josch.
  43. kengurū, m., Cig., pogl. kenguruj.
  44. kengurūj, m. das Känguruh: velikanski k., das Riesen-Känguruh (halmaturus giganteus), Erj. (Ž.).
  45. kę́pa, f. 1) der Klumpen: kepa zlata, ila, Cig.; noga v kepo zrastena, der Klumpfuß, Pot.- Cig.; s prstenimi kepami metati, Dalm.; ognjena k., die Feuerkugel, Cig.; v kepah, klumpenweise, Cig.; — die Ackerscholle, Mur., Cig., Jan., C.; kepe tleči, Schollen zerschlagen, Z.; — der Schneeball; kepo zagnati v koga; — k. dlak, der Haarballen, Cig.; — 2) svoje ime ovci, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  46. kę́panje, n. das Bewerfen mit Schneeballen.
  47. kę́past, adj. klumpicht, geballt, Mur., Cig.; kepasto je proso, kadar težko k tlom visi, Polj.
  48. kepàt, adj. klümperig, schollig, Cig., Jan.
  49. kę́pati, kę̑pam, vb. impf. 1) mit Schneeballen bewerfen: k. koga; k. se, sich mit Schneeballen bewerfen; — 2) volno k., die Wolle krämpeln und in große Flocken verwandeln, C.
  50. kę̑pəc, -pca, m. 1) der Bürzel, der Hühnersteiß, C.; — 2) der Zwerg, Cig., Jan.; ( hs.); — 3) die Kolbenhirse, Cig.
  51. kepę̑n, m. das große Wiesel, das Hermelin (mustelina erminea), Frey. (F.).
  52. kepenjek, m. = plašč, C.; — prim. madž. kopenyeg.
  53. kę́pica, f. dem. kepa; das Klümpchen.
  54. kę́piti, -im, vb. impf. 1) ballen, Cig.; k. se, sich ballen: sneg se kepi, Cig.; — ( pren.) k. se, sich patzig, wichtig machen, sich aufblasen, Lašče- Levst. (M.).
  55. kepljenik, m., KrGora, pogl. kupljenik.
  56. kę̑r, m. der Fels, Z., Gor.; eine felsige Erhöhung, Savinska dol.
  57. kẹ̀r, I. conj. weil, da, denn; zato, ker —, deshalb, weil —; — II. pron. rel. = kir, ki, Krelj; — "ker entspricht wohl einem altslov. kъdeže", Mik. (V. Gr. IV. 129.).
  58. kerāt, m. das Hornsilber (Kerat), Cig. (T.).
  59. kerlę́jš, m. znamenje, pri katerem z mrličem postoje ter molijo pogrebci, Polj.; — prim. cerkveni: kyrie eleison!
  60. kērub, m. neka vrsta angeljev, der Cherub, Cig., Jan.
  61. kə̀s, kəsà, m. die Reue, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad), nk.; kes in pes, oba grizeta, Z.
  62. kəsȃn, -snà, adj. säumig, langsam; k. pri delu, C.; k. za delo, Dol.; kesna pokora, C.; k. plačnik, Cig.; otročja reja je najkesnejša, Jurč.; kesne glave biti, ungelehrig, ein langsamer Kopf sein, Cig., Nov.; po kesnem, langsam, Cig.; — spät, Mur., Cig., Jan.; kesni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; kesno je že, es ist schon spät; kesna seva, prazna škrinja, Z.; kesneje, später, C.; — kȃsni, compar. kášnji, kəsnẹ̑ji, kəsnẹ̑jši, Cv., C.; — tudi: kə̀sən.
  63. kəsáti se, -ȃm se, vb. impf. Reue empfinden; k. se zavoljo česa; bereuen: k. se grehov; (k. se, trauern: kę́še se za rajnega, vzhŠt.- C.).
  64. kəsȃvəc, -vca, m. der Reuige, Valj. (Rad).
  65. kəsnè, -ę́ta, m. der Säumige, Z.
  66. kəsnẹ̑la, f. die Säumige, Z.
  67. kəsnẹ̑nje, n. das Säumen, Cig.
  68. kəsnẹ́ti, -ím, vb. impf. säumen, säumig sein, Cig., Navr. (Kop. sp.), Rez.- Kl.; s svojim prihodom kesni, (kasni) Krelj.
  69. kəsníti se, -ím se, vb. impf. = kesneti, (kas-) Krelj.
  70. kəsnı̑vəc, -vca, m. der Zauderer, (kas-) Cig.
  71. kəsnóba, f. das Säumnis, Cig., Bas.
  72. kəsnoglàv, -gláva, adj. ungelehrig, stumpfsinnig, Jan.
  73. kəsnọ̑st, f. die Saumseligkeit, Dict., Cig., Jan.; — die Späte, Cig., Jan.
  74. kəsnóta, f. = kesnost, Jan.; Bog pretehta pri grehu naglost in kesnoto, Slom.
  75. kəsnováti, -ȗjem, vb. impf. säumen, zögern, langsam sein, Mur., Jan., C.
  76. kəsnovȃvəc, -vca, m. der Langsame, Jan.
  77. keša, f. = torba, C., SlGor.; — prim. hs. kesa, Beutel, iz tur.
  78. kẹšè, -ę́ta, m. der Zwerg, Z.
  79. kẹ̑šək, -ška, m. der Zwerg, C., (kešik) Rib.- M.; (kejšek) Rib.- Cig.
  80. kēšica, f. dem. keša, vzhŠt.
  81. kəšnjáti, -ȃm, vb. impf. = obotavljati se, počasno napravljati se (na kako delo), Krn ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  82. kę̑ta, f. eine aus Flechtwerk und Lehm (Koth) gemachte Winzerhütte, ob Muri- Trst. (Let. 1874. 69.).
  83. kətę́ri, pron. = kateri, Cv., DSv.; — prim. Cv. II. 5.
  84. kę́tina, f. die Kette; — iz stvn. chetina, Mik. (Et.); pogl. veriga.
  85. kę́tinica, f. dem. ketina; — zlata k. = grenkuljica (glechoma), Tuš. (B.).
  86. kę̑tiš, m. 1) der Bewohner einer keta, Trst. (Let.); — 2) der Mitwinzer, C.; — 2) der Gefährte, der Genosse, C.; — prim. keta.
  87. kę̑tišati se, -am se, vb. impf. Umgang pflegen, ob Muri- C.
  88. kę̑tuš, m. = ketiš 1), C.; = tovariš, kajk.- Valj. (Rad).
  89. kę̑včica, f. 1) eine Art Dohle, C.; — 2) der Kibitz, C.; — prim. kevkati.
  90. kę̑vh, m. der Kropf, Gor.
  91. kę̑vkati, -am, vb. impf. verdrießliche Laute von sich geben, "penzen", Št.- Z., C.
  92. kę́vžih, m., Z., Strp., (kevžeh) Cig.; pogl. kelžuh.
  93. keznȃnik, m. pol vagana, ali po nekaterih krajih četrt vagana; stara mera na Goriškem in Vipavskem, Erj. (Torb.), C.; — pogl. kaznenik.
  94. kì, pron. rel. indecl. v padežih, razen imenovalnika, z dotičnimi krajšimi oblikami osebnega zaimka 3. os.: ga, je, mu, ji, itd.; der, welcher; mož, ki nas je videl, žena, ki smo jo videli; predlog stoji pri zaimku 3. os.: prijatelji, ki smo pri njih bili, Levst. (Sl. Spr.); oči, ki nebeško veselje igra po njih, Ravn.- Mik.; — prim. ker, kir.
  95. kí, ka, ko, pron. = kateri, Krelj, na vzhodu; ki vrag! wer Teufel! Mur.; ki vrabec je to prel! Vrt.; ki ti je vran! jvzhŠt.; v ko selo prišla, na to kolo prela, Ist.- Jan. (Slovn.); s kem — s tem, je — desto, Mik. — prim. stsl. kyj.
  96. kı̑bla, f. der Kübel, die Döse, Cig., Jan.; posoda za mast ali maslo, BlKr.; — iz nem.
  97. kı̑c, m., pogl. kijec.
  98. kìč, kíča, m. = kačka, čop, zatrep, der Dachwalm, Pivka ( Ravn.)- Cig.; — prim. 1. kika.
  99. kidáč, m. der Mister, der Mistlader; der Schneeschaufler.
  100. kidȃłnica, f. die Mistgabel, Z.; = pl. kidalnice, Cig.

   29.801 29.901 30.001 30.101 30.201 30.301 30.401 30.501 30.601 30.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA