Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (30.101-30.200)

  1. kárpovnik, m. der Karpfenteich, Cig., Jan.
  2. karstenīt, m. der Karstenit ( min.), Cig. (T.).
  3. kȃrta, f. die Karte; die Spielkarte; karte igrati, Karten spielen; v karte igrati, Mur.; karte metati, Karten aufschlagen, Prim.
  4. kartáš, m. der Kartenspieler, C., Valj. (Rad).
  5. kȃrtati, -am, vb. impf. Karten spielen, Jan.; = k. se, Mur.
  6. kȃrtavəc, -vca, m. der Kartenspieler, Mur.
  7. kartȃvžar, -rja, m., Cig., Jan., pogl. kartuzijanec.
  8. kartēča, f. z drobnejšimi kroglami napolnjena topovska patrona, die Kartätsche, Jan.
  9. kartōn, m. der Carton, die Pappe, Cig., DZ.
  10. kartōnar, -rja, m. der Pappenmacher, Cig.
  11. kartūš, m. die Patronentasche (cartouche), Kos.
  12. kartuzijānəc, -nca, m. der Karthäuser (redovnik), Jan.
  13. káržəlj, -žlja, (-žəljna), m. der Kaiserling (agaricus caesareus), Cig., Tuš. (R.), BlKr.
  14. kasati, -am, vb. impf. 1) den Kopf schüttelnd gehen (o konjih), C.; — prim. hs. kasati, traben.
  15. kasavəc, -vca, m. konj k., ein Pferd, das den Kopf zu schütteln pflegt, Habd.- Mik.
  16. kásija, f. die Kassie (cassia), Cig., Jan., Dalm.
  17. kasír, -rja, m. blagajnik, denarničar, der Cassier.
  18. kastēl, m. kleine Festung, das Castell.
  19. kastelān, m. der Burghauptmann, der Castellan, Cig., Jan.; — prim. 1. gradnik.
  20. kastǫ̑r, m. = kastorec, Lašče- Levst. (Rok.).
  21. kastǫ̑rəc, -rca, m. der Biberhut, Cig., Kr.
  22. kastruži, m. pl., Svet. (Rok.), pogl. kostruži.
  23. káša, f. 1) der Brei, bes. der Hirsebrei, die Grütze; prosena, ječmenova, ajdova, ovsena k., Hirsen-, Gersten-, Heiden-, Hafergrütze oder -brei; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; kašo pihati, sich darein mengen, Jan. (H.); S Turkom noč'mo se vojsk'vati, Vrele kaše ne pihati, Npes.-K.; kašo upihati komu, jemanden daran kriegen, auszahlen, Let., jvzhŠt.; v kaši biti, im Malheur sein, Cig.; — babja kaša = babje pšeno, C.; — 2) svinjska k., der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Fr.- C.
  24. kȃšar, -rja, m. der Grützehändler, Cig.
  25. kášča, f. 1) der Getreidekasten, Jan.; — 2) ein Gebäude zur Aufbewahrung des Getreides, Cig., Jan., Dol., Notr.; zidana klet, kjer se žito hrani, BlKr.; — 3) der Getreideboden, Cig.; — das Getreidezimmer, Notr.; — 4) der Dachboden, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) das Bollwerk im Wasserbau, Cig., Jan., Kr.; — prim. kašt, kašta.
  26. káščica, f. dem. kašča.
  27. kášəlj, -šlja, m. der Husten; suhi k., der trockene Husten; oslovski k., der Eselshusten.
  28. kašelōt, m. der Pottfisch (cachelot), (physeter macrocephalus), Erj. (Ž.).
  29. kášən, -šna, adj. Brei-, Grütze-: kȃšni oblog, der Breiumschlag, Cig.
  30. 1. kášica, f. dem. kaša.
  31. 2. kašica, f. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bodrež ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. it. cassa, lat. capsa, Štrek. (Let.).
  32. 1. kȃška, f. dem. kaša, Levst. (Zb. sp.).
  33. 2. kȃška, f. k. sv. Ivana, die Spierstaude (spiraea aruncus), Razdrto- Erj. (Torb.); — prim. 2. kašica, Štrek. (Let.).
  34. kȃšljati, -am, vb. impf. husten; den Husten haben: že od božiča kašljam.
  35. kášljav, adj. am Husten leidend, Mur.
  36. kášljavəc, -vca, m. der Huster.
  37. kašljeváti, -ȗjem, vb. impf. plätschern (vom Geräusch geschüttelter, nicht ganz voller Fässer), vzhŠt.- C.
  38. kȃšnat, adj. breiig, Mur., Cig.; kašnata klobasa, die Grützwurst, Cig.
  39. kȃšnica, f. 1) das Breiwasser, Dol.; — 2) die Grützwurst, Cig., Jan.; — 3) neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  40. kȃšnik, m. 1) die Grützstampfe, Jan.; — 2) der Breiliebhaber, Z.
  41. kašnják, m. 1) der Breitopf, C.; — 2) der Breiliebhaber, C.
  42. kȃšpret, m. die Käsesuppe, Dict.; (kašprad, Jarn.); — gotovo iz nem.
  43. kàšt, kášta, m. der Dachboden, Stopice- Erj. (Torb.); — prim. bav. kaischt, kaescht, Fach in einem Getreidebehälter, Levst. (Rok.).
  44. kȃšta, f. 1) der Getreidekasten, Mur., vzhŠt.; — 2) der Getreideboden, Cig., Gor.; die Scheuer: žito v svoje kašte spravljati, Dalm.; — 3) die Schildmauer im Wasserbaue, V.-Cig., LjZv.; kašte v obrambo mosta, SlN.; — 4) die Schleuse, Mur.; — 5) tekoča voda s koritom vred, Bolc- Erj. (Torb.).
  45. kaštȃvnik, m. der Verwalter der Gemeindeweingärten, BlKr.; — prim. it. castaldo.
  46. kaštíga, f., Mur.; pogl. kazen.
  47. kaštígati, -am, vb. impf. = kazniti, Mur., Cig., ogr., vzhŠt.- C.; — prim. stvn. chastigōn, lat. castigare, Mik. (Et.).
  48. kaštrȗn, m., pogl. koštrun.
  49. katalíti, -ím, vb. impf. = kotaliti, Cig., C.
  50. katalīza, f. die Katalyse ( chem.), Cig. (T.).
  51. kataljáti, -ȃm, vb. impf. rollen machen, Gor.- Valj. (Rad); k. se, rollen: kroglja se katalja, Mik. (Et.); — prim. kotaljati.
  52. katalōg, m. imenik, zaznamek, der Katalog.
  53. katālpa, f. der Katalpabaum, Cig.
  54. katȃn, m. = vojak, C., ogr.- M.; — prim. madž. katona.
  55. katȃnəc, -nca, m. 1) = katan, C.; — 2) die Färberreseda, der Wau (reseda luteola), Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  56. katȃnək, -nka, m. 1) = katan, C.; — 2) = soldatek (cyclamen), Ščav.- C.
  57. katār, m. der Katarrh; katar imeti; katara se iznebiti.
  58. katarı̑nčica, f. = marjetica, BlKr.
  59. katāstər, -tra, m. popis zemljiških razmer, der Cataster; v k. zapisati, catastrieren, Cig., Jan.
  60. katehēt, m. verski učitelj, der Katechet.
  61. katekēt, m., Cig., pogl. katehet.
  62. katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.
  63. katę́rič, adv. I. interr. welchesmal? zum wievieltenmal? (kterič) vzhŠt.- C.; — II. indef. irgendeinmal, zuweilen, manchmal, C.; ali si že bil katerič na Bezjaškem? (kterič) Raič ( Kol.).
  64. katę́rikrat, adv. I. interr. welchesmal? — II. rel. wann; k. koli, wann immer; — III. indef. irgend einmal, manchmal.
  65. kāteta, f. die Kathete, Cel. (Geom.).
  66. katētər, -tra, m. neko cevasto ranocelniško orodje, der Katheter.
  67. katōd, m. = katoda, Cig. (T.).
  68. katǫ̑ličan, m. der Katholik; tudi: katoličàn.
  69. katoličánəc, -nca, m. = katoličan, ogr.- M., Mik.
  70. katǫ̑ličanstvọ, n. der Katholicismus; tudi: katoličȃnstvọ.
  71. katolīk, m. po nem. Katholik, Cig., Jan.
  72. katorna, f., Mur., pogl. kotorna.
  73. katrān, m. der Theer, Cig. (T.), nk.; — hs.; prim. tur. katran, Mik. (Et.).
  74. katríga, f. = stol, kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. ( dial.) carrega, Sessel.
  75. katūn, m. neka bombaževa tkanina, der Kattun.
  76. katunár, -rja, m. der Kattunweber, Cig., Jan.
  77. káva, f. der Kaffee, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. hs. kava, kafa.
  78. kavár, -rja, m. der Kaffeesieder, Mur.; — = kavarnar, Cig., Jan.
  79. kavȃrnar, -rja, m. der Cafetier, nk.
  80. kavárnica, f. = kavarna, Mur., Cig., Jan.
  81. kavȃrnik, m. der Kaffeeschenk, der Cafetier, Cig., Jan.
  82. kȃvčica, f. dem. kavka; 1) die Alpendohle, pod Kaninom- Erj. (Torb.); — 2) die Jäthaue, Jan.
  83. kȃvčina, f. neka vinska trta: die blaue Kölnertraube, M., jvzhŠt.- Erj. (Torb.).
  84. kavčūk, m. der Kautschuk.
  85. kavčūkovəc, -vca, m. der Kautschukbaum (siphonia elastica), C., Tuš. (R.).
  86. kȃvdrati, -am, vb. impf. 1) kaudern, kollern (vom Truthahn); — 2) plaudern, Z., SlN.
  87. kȃvəc, * -vca, m. der Tresterwein, der Nachwein, Cig., Jan.; tropine, zalite z vodo, dajo v Istri kuhati; kar odtoče, imajo po leti za pijačo, ki jo zovejo kavec, SlN. XIII. 61.
  88. kávəlj, -vlja, (-vəljna), m. 1) der Haken, Mur., Cig., Jan., Kr.; — 2) der Keim, C.; — 3) tüchtiger Mann: ako jim je načelnik kavelj, gredo za njim skozi peklenski ogenj, Bes.; presukan k., durchtriebener Kerl, Zora.
  89. kávəljčək, -čka, m. dem. kaveljc, das Häkchen, Cig., Jan., Kr.
  90. kávən, -vna, adj. Kaffee-, Mur., Jan., nk.
  91. kavijar, m. slana ikra, der Caviar, Cig.; — rus. kavijárъ.
  92. kȃvka, f. 1) die Dohle (corvus monedula); k. škrlatnica, die Purpurdohle, Cig.; — 2) eine blaue Traubengattung, Vrtov. (Vin.), Trumm., Št.- Erj. (Torb.); — 3) der Haken, Cig.; — palica z železno kljuko na koncu, s katero tkalec ladjico pobira, Gor.; — die Jäthaue, Jarn., Mur.; — 4) die Thürschnalle, Z.; — 5) die Winde, Krn- Erj. (Torb.); — 6) grober Schriftzug, Z.; kavke delati, kritzeln, Krähenfüße machen, Cig.; — 7) človek, ki vedno javče (kavka): ti si prava kavka, jvzhŠt.
  93. kȃvkati, -am, -čem, vb. impf. 1) ähnliche Laute von sich geben, wie die Dohle; pure kavkajo, jvzhŠt.; — jammern: kaj vedno kavkaš, jvzhŠt.; — 2) luščiti kostanj iz griče (ježice), GBrda- Erj. (Torb.).
  94. kávkəlj, -klja, m. der Haken, Lašče- Levst. (Rok.).
  95. 1. kavkljáti, -ȃm, vb. impf. = nadležno beračiti, moledovati, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. kavkati.
  96. 2. kavkljáti, -ȃm, vb. impf. kuppeln, Jan.; — prim. kavkelj.
  97. kȃvkljəc, -kljəca, ( -kəljc, -kəljca), m. das Häkchen: trotje noge imajo kavkljece, jako bečelnim podobne, Levst. (Beč.).
  98. kȃvla, f. 1) die Kohlrübe, (kavlja) Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Steckrübe (posebna zvrst ogrščice), Tuš. (R.); — prim. lat. caulis, it. cavolo.
  99. kavljáti, -ȃm, vb. impf. keimen, sprossen, Notr.- Z.; krompir (v kleti) kavlja, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  100. kávljič, m. dem. kavelj; das Häkchen, Cig.

   29.601 29.701 29.801 29.901 30.001 30.101 30.201 30.301 30.401 30.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA